Malomeščanska svatba

Bertolt Brecht se je v Malomeščanski svatbi (1919) neusmiljeno lotil smešenja navidezne popolnosti, lažne morale, sentimentalnosti in pritlehnosti pripadnikov malomeščanskega razreda. Svet iluzorne sreče malomeščanov, katerega višek predstavlja poroka, pred očmi gledalcev razpada tako hitro kot ženinovo ročno izdelano pohištvo, ki ne zdrži niti do konca poročnega kosila. Najsrečnejši dan mladoporočencev se spremeni v pravi pekel: »Jutri bodo vsi vedeli, kako je bilo pri naju, in vsi se bodo smejali. V cerkvi bodo gledali za nama in mislili na pohištvo in na svetilko, ki ni gorela, in najhujše, da je nevesta noseča. In jaz sem nameravala reči, da je porod prezgoden.« Malomeščansko svatbo odlikujejo duhoviti in sproščeni dialogi, besedne igre, alogični preobrati in absurdistični humor. Režirala jo je Mateja Koležnik, ena najzanimivejših slovenskih režiserk, ki se navdušuje nad uprizarjanjem novih slovenskih in svetovnih dramskih besedil, posega pa tudi po tistih klasičnih tekstih, ki v sebi nosijo duh našega časa.