Antoine de Saint-Exupéry (1900–1944), francoski plemič brez premoženja in večni popotnik, večkrat nagrajeni pisatelj in eden izmed pionirjev francoskega letalstva, je leta 1943 v New Yorku, kamor je pribežal po francoski kapitulaciji, napisal Malega princa, roman za otroke in pravljico za odrasle o pilotu, ki strmoglavi sredi puščave in sreča svetlolasega dečka. Takoj po izidu knjige se je Saint-Exupéry pridružil letalskim silam francoskega odporniškega gibanja v severni Afriki, kjer je julija 1944 med izvidniškim poletom nad Sredozemljem izginil; šele dobrega pol stoletja pozneje so blizu provansalske obale našli ostanke njegovega letala.
Danes je drobna knjižica z avtorjevimi ilustracijami najbolj prevajano in prodajano delo svetovne literature. Obračun s preteklostjo in s samim sabo je zapisan kot pravljična avtobiografija, v kateri se avtor, pilot in otrok spretno izmikajo poenostavljenemu zlitju identitet, podobno kot se poenostavljenemu, zgolj razumskemu branju izmika samo bistvo zgodbe. Primerjava s še enkrat daljšim rokopisom daje slutiti, da je bil to tudi avtorjev namen; konec koncev je bil s formulacijo ene od ključnih misli romana, da je treba gledati s srcem, ker je bistvo očem nevidno, zadovoljen šele po petnajstem popravku.
Nevidno bistvo zgodbe o življenju in smrti, odraščanju, sprejemanju odgovornosti in iskanju smisla ustvarjalci predstave odkrivajo skozi navidezne antagonizme – med zvestim in avtorskim branjem, med knjigo in gledališčem, med režijo in besedo, med tišino in glasbo, med igralcem in podobo, med človekom in naravo, med sabo in drugim, med človekom in njim samim. Nova avtorska interpretacija se iz prostrane puščave in raznoraznih planetov preseli v intimni prostor moškega in ženske, ki se skozi prizore z Vrtnico, Kačo in Lisico, prek katerih naslovni junak odrašča in odpira srce, približujeta drug k drugemu in vsak k sebi. Mali princ je le še metafora, ki se kot kader filma noir pred gledalci izlušči kot pesem o ljubezni, ki se ne trudi ničesar spremeniti, na nikogar noče vplivati, ničesar ne želi vsiliti. Samo je … In odpira srca. Ker bistvo je očem nevidno.
