Lizistrata

Lizistrata je ena redkih ohranjenih komedij najznamenitejšega predstavnika t. i. stare komedije, Aristofana, ki je živel pred 2500 leti. Ta najbolj duhovit starogrški komediograf je bil že v antiki priljubljen zaradi svoje izjemne domišljije, bujnega in razigranega jezika ter briljantne satire na družbeno, intelektualno in politično življenje tedanjih Aten. Glavna junakinja Lizistrata si zada izredno nalogo –  končati peloponeške vojne. Prva komična herojinja v zgodovini gledališča nagovori ženske iz različnih starogrških mestnih držav, naj zavračajo spolne odnose s svojimi ljubimci in možmi, ki se vojskujejo, vse dokler jih s tem ne prisilijo, da se med seboj pomirijo. Ta strategija zaneti veliko bitko med spoloma. Delo je poznano po tem, da je že zelo zgodaj izpostavljalo seksualne odnose v moško dominirani družbi. Moderne adaptacije Lizistrate, kakor tudi adaptacija Elmaze Nure, so pogosto pacifistične ali feministične, kar prvotna verzija ni bila.

O režiserki
Elmaze Nura je režiserka mlade generacije. Na Univerzi v Prištini je leta 2005 diplomirala iz režije, magistrirala pa leta 2009; istega leta je magistrirala tudi iz novinarstva in komunikologije na Kosovskem inštitutu za novinarstvo in komuniciranje (KIJAC) v Prištini. Marca 2013 je za obdobje štirih let postala direktorica Narodnega gledališča Kosovo. Obenem je tudi profesorica asistentka, od leta 2008 na Univerzi v Prištini poučuje režijo. Kot gostujoča predavateljica je leta 2009 gostovala na oddelku za gledališče in film na Univerzi v Kansasu v ZDA. Režira od leta 2003 in je odslej na Kosovu, v Makedoniji in ZDA režirala 13 predstav.

O gledališču
Teatri Kombëtar i Kosovës ali Kosovsko narodno gledališče je bilo ustanovljeno leta 1946 v Prizrenu. Bilo je prvo profesionalno gledališče na Kosovu po drugi svetovni vojni. Le nekaj mesecev po ustanovitvi se je preselilo v glavno mesto Priština. Prve predstave so uprizarjali večinoma ljubiteljski ustvarjalci, entuziasti in talentirani idealisti ob pomoči profesionalnih umetnikov z drugih območij nekdanje skupne države Jugoslavije, v 60-ih letih pa se je gledališki ansambel obogatil z nekaj novimi profesionalnimi gledališčniki. Do leta 1989 si je 400 premier, ki so jih kritiki odlično ocenili, na Kosovu in gostovanjih po Jugoslaviji ogledalo več kot 3 milijone gledalcev. Poleg predstav v albanščini so bile nekatere uprizoritve v srbščini. Leta 1990 je politični sistem Slobodana Miloševića zoper gledališče sprožil stečajni postopek, izključil albanski teater in uvedel totalitaren nadzor nad ustvarjanjem njegovih umetnikov. Leta 1999, po vojni na Kosovu, je bilo gledališče poimenovano Kosovsko narodno gledališče.