Lady Macbeth Mcenskega okraja

Šostakovičevo glasbeno ustvarjalnost sta nedvomno najmočneje zaznamovala Stalinova diktatura in enopartijski sistem, tj. brezobzirni in razčlovečeni totalitarizem, ki je naposled postal nočna mora levičarskih utopistov. Tesnoba, bivanjska nepomirjenost in brezizhodnost, ki vodi v obup na sivino vsakdana, so prav gotovo najznačilnejše psihološke poteze Šostakovičeve glasbene govorice, ki se je nekajkrat preizkusila tudi v opernem žanru. Med njegovimi najuspešnejšimi in dramaturško izčiščenimi glasbenogledališkimi deli velja izpostaviti veristično kriminalno opero Lady Macbeth Mcenskega okraja, ki skozi življenjske preizkušnje protagonistke Katarine Izmajlove pravzaprav razkriva celo vrsto anomalij, od družinskih disfunkcionalnosti, prešuštva, patriarhalnega nasilja do zločinskih dejanj ter obenem snema maske dvoličnostim človeške morale. Libreto opere, ki je po leningrajski praizvedbi 22. januarja 1934 obveljala za prepovedano na ruskih tleh kar za nadaljnjih 30 let, sta soustvarila skladatelj in pisec Aleksander Prejs po motivih istoimenskega romana Nikolaja Leskova.