V preplet dogajanj okrog soške fronte – največjega spopada v visokogorju na svetu – nas uvede demonstracija K-ja, navdušenca nad eksplozivi, ki nam pokaže, kako otročje lahko je narediti bombo. Zgodbe v Krvavi gori prikazujejo okrutni boj iz različnih perspektiv: vojakov, ki na ukaz gredo v neizbežno smrt; oficirja, ki ga zanimajo le nagrade in priznanja; mlade novinarke, ki navdušeno, a brez sočutja spremlja posledice bombardiranja; in seveda predstavnikov narodov, ki jim je vojna kabaret. Uprizoritev zajema obdobje od začetka prve svetovne vojne do konca zadnje, dvanajste bitke na soški fronti, hkrati pa z umestitvijo v sodobni svet poudarja večno prisotnost vojn.
Predstave Matjaža Pograjca so lepljenke med gledališčem, muzikalom, cirkusom, burlesko, mimom, plesom, fizično telovadbo, plezanjem, kuhanjem in lutkovnim gledališčem. Svoje predstave prej sliši kot vidi, zato se redno povezuje z različnimi glasbeniki, ki mu pišejo avtorsko glasbo. Film obožuje, zato se v predstavah igra z različnimi video animacijami. V Krvavi gori Matjaž Pograjc svoje inovacije nadgradi še z avdiovizualnim materialom soške fronte, kjer igralci na ogromni maketi goriške pokrajine animirajo miniaturne lutke, prizorišča bitk, topniška obstreljevanja, življenje v rovih in taboriščih ter s kombinacijo igranih prizorov zgodb o ljudeh, ki jih je prizadela vojna – vojakih, otrocih in ženskah – pričarali brezupno morijo. Povedane zgodbe bodo ustvarile protivojno satiro in v kombinaciji s krhkostjo miniaturnih ljudi, predmetov in orožja iz kobariškega muzeja govorile o krutosti in nesmiselnosti vojne.
Povezava:
