Na križišču ceste, ki se razcepi na levo in desno, stoji križ. Luna ga osvetli šele, ko ga tesarska vajenca, ki se pred tem oglašata iz teme, uspeta dokončno postaviti. A ko zapustita prizorišče, da bi prinesla barvo za kip križanega, Kristus zamenja svoj položaj s triintridesetletnikom, ki pred njegovimi očmi zadavi ukazovalno mater in si nato sodi še sam.
Pesniško filozofsko igro Križ je Matjaž Briški prepredel s sledmi nekaterih danes klasičnih dramskih avtorjev, kot sta Strniša in Beckett. Figuri vajencev spomnita na karakteristični klovnovski par dramatike absurda; absurd pa tudi značilno sooblikuje dramo, ki z odpiranjem temeljnih vprašanj človeškega bivanja preseže zgolj odzivnost na današnji čas. Briški je leta 2005 na Tednu slovenske drame zanjo prejel Grumovo nagrado, v sezoni 2013/2014 pa je v režiji Sama M. Strelca doživela krstno uprizoritev.
