" V Huxleyjevem Krasnem novem svetu so vojna, beda, kriminal in nesreča izkoreninjeni. Geslo novega sveta je »Skupnost, istost, stalnost«. Končno so vsi srečni, ni individualne lastnine, ni parov in družin. Vsak pripada vsakemu, vse je od vseh. Ljudje so kloni, proizvajani v laboratorijih po kastah s točno določenim programom, ki se nalaga v možgane že v epruveti. Njihova pot do sreče je skrita v tabletki soma. Tudi starih ljudi ni. Vsi živijo v popolnih telesih popolnega zdravja 80 let, nato se ukinejo. V tem popolnem svetu, v katerem so vsakodnevne skupinske orgije najvišji medosebni bonton in v katerem predvajajo filme z vonji in dotiki, je živeti življenje, uživati in se radostiti privilegij elit in višjih kast. Nižje kaste so srečne, ko služijo višjim. Ni strahu ali ljubosumja; vse emocije se umirijo s tabletko soma in laboratorijskim prilagajanjem možganov.
Če bi želeli dobesedno slediti romanu, je njegovo uprizarjanje tehnično izredno zahtevno in predvsem drago. Tudi režiser Ridley Scott še ni dokončal filma, ki so ga snemali leta 2011. Zato se za režijski koncept v danih okoliščinah neodvisne produkcije pri nas takoj postavi nekaj temeljnih izhodiščnih vprašanj: Kako vstopiti v tehnološko dovršen svet z minimalističnimi odrskimi prijemi in senzorialno poetiko? Kako vzpostaviti interaktivno okolje s številno publiko in ob minimalnem številu igralcev? Nato, ali sploh uprizarjati v slovenščini, če v romanu še Shakespearova dela niso preživela; ni kulture, ni umetniških del, obstaja le en poenoten jezik sporazumevanja? In nenazadnje, iz čigave perspektive vstopiti v zgodbo, da zaobjame vso atmosfero in hkrati jasno izlušči svojo poanto?"
(Barbara Pia Jenič)
***
Iz gledališkega lista
Uprizoritev sledi Huxleyjevi viziji prihodnosti iz Krasnega novega sveta, a jo posodablja in kontekstualizira glede na stanje tehnološkega napredka v današnji družbi in predvidevanja glede prihodnosti. Zato večina dramskih oseb nastopa zgolj virtualno in vstopa v igralni prostor prek zaslona oziroma holograma. Kloniranje poteka po novejših metodah in predvidevamo lahko, da bo v prihodnosti še veliko učinkovitejše kakor po Huxleyjevih predvidevanjih. Življenjski stil je kar se da sodoben, za eno stavno izvajanje vsakodnevnih opravil skrbi hišni računalniški sistem oziroma umetna inteligenca Sophia, ki se oglaša ob vseh vprašanjih in nejasnostih. Zasebne lastnine in tudi zasebnosti ni, tako kot pri Huxleyju so medosebni odnosi omejeni na spolnost z različnimi partnerji in na skupinski seks na orgijah pozitivnosti. Možnosti potovanj se z novimi transportnimi sredstvi in razvojem med planetarnih povezav razširjajo na medvesoljska potovanja; mogoče je živeti tudi na Marsu, kamor pošiljajo vse tiste posameznike, ki niso primerni za življenje v civilizaciji na Zemlji. Eden od ključnih premikov v uprizoritvi je, da civiliziranemu svetu vlada umetna inteligenca, ki je za sužnjila ljudi.
(Eva Kraševec: Med napredkom in svobodo)
