Kralj Matevžek Prvi je zgodba o dečku, ki je po nenadni smrti očeta kralja sam zasedel prestol. Kljub poskusom, da bi vladal po lastni pameti in pravično, ne more mimo ministrov in parlamenta, ki skrbijo za interese odraslih, ne pa tudi otrok. Da bi zadostil potrebam vseh prebivalcev, ustanovi otroški parlament. A namesto da bi se stvari s tem uredile, se še bolj zapletejo, in Matevžek bolj in bolj spoznava, da vladanje in demokracija skrivata neštete pasti in dileme, ki se jih ne da rešiti na preprost način.
Janusz Korczak (literarni psevdonim Henryka Goldszmita) je bil eden najbolj znanih poljskih pisateljev za otroke, reformator na področju otroške pedagogike in direktor sirotišnice za judovske otroke med obema vojnama. Utemeljil jo je na za tiste čase naprednih pedagoških načelih; med drugim jih je uresničeval tudi tako, da je oblikoval neke vrste republiko za otroke, ki je imela lastni parlament, sodišče in časopis. Skozi svoje razmeroma kratko in nasilno prekinjeno življenje je Korczak postal – in vse do današnjih dni tudi ostal – kultna figura poljske literature in kulture za otroke. Še posebej tragičen je bil njegov konec med drugo svetovno vojno in nacistično okupacijo Poljske, ko je zavrnil pomilostitev, ki so mu jo v okviru t. i. velike akcije (Grossaktion) v Varšavi – kot velikemu in priznanemu pisatelju – ponudili nacisti, in se odločil, da se bo na poti v zloglasno taborišče Treblinka prostovoljno pridružil vsem otrokom in zaposlenim v sirotišnici, ki jim je grozila »eliminacija«. Znameniti Korczakov marš skozi Varšavo z več kot dvesto otroki, ki so, oblečeni v svoja najboljša oblačila, nosili nahrbtnike s po eno svojih najljubših igrač in knjig ter peli, je bil po pričevanju očividcev bolj podoben veličastnemu žrtveniškemu ritualu kot odhodu na brezumno usmrtitev.
Nastanek knjige Kralj Matjaž I. (1923) je sovpadel s časom velikih nemirov in težav, s katerimi se je soočala poljska družba. Uprizoritev je zasnovana na ideji parlamentarne demokracije kot državnega orodja sodobnega vladanja. Otrokom v dramsko-dokumentarni obliki skozi odprt in razumljiv jezik približa ideje demokracije in odgovornosti. Del vsebine prispevajo tudi otroci, ki se znajdejo v dvojni vlogi – gledalca in izvajalca. Poleg njih nastopajo tudi igralci; ti odigrajo osnovno pripoved in usmerjajo sodelovanje otrok.
