Klistirajmo Srčka!

Ko je Georges Feydeau (1862−1921) v umobolnici pri oseminpetdesetih letih umrl za posledicami sifilisa, bolezni tistega časa, je s svojimi skorajda šestde­setimi komedijami veljal za najuspešnejšega komediografa po Molièru. V času, ko si besedilo v gledališču po postdramskem obratu v vsaki novi pred­stavi na novo utira svojo pot izrekanja, se je »gledališki terorist« Oliver Frljić v teatru z najočitnejšo eksperimentalno tradicijo odločil, da bo skupaj z igralci raziskal fenomen Feydeaujevih komedijskih strojev, ki hkrati zabavajo in zare­žejo v meso intime zakonskega in družbenega življenja. Klistirajmo Srčka! je far­sa, v kateri za razliko od večine del mojstra komedije nismo priča vrtoglavemu odpiranju in zapiranju vrat, ampak nam zastane dih ob njegovem groteskno smešnem seciranju prepleta poblagovljene družbe in razgaljene intimnosti za­konskega življenja.