Saša iz provincialnega ruskega mesteca se zaljubi v moskovčanko Sašo. Ko jo zagleda, kako oblečena v laneno oblekico iz Amsterdama pred spomenikom Gribojedova kadi travo, jo poljubi, odide domov v Serpuhovo, z lopato ubije svojo ženo in jo zakoplje na vrtu. Saša, ki vara svojega moža z mnogimi moškimi, se zaljubi v Saša, čeprav ve, da ju ločujejo svetovi. Saša in Saša se ljubita, pijančujeta, se prepirata in pretepata. Ko se znajdeta v brezizhodnem položaju, jima ostane samo še umik. Umik v deželo, kjer obstaja samo ples, v deželo, kamor lahko prideš samo z najmanjšim vrtiljakom smrti na svetu.
Vse, kar sta Saša in Saša naredila, sta storila iz potrebe po kisiku. Kisik je lahko marsikaj. Obstajajo ženske, ki so kisik, in tiste, ki to niso. Kisik je v ljubezni med moškim in žensko. Kisik je svoboda, ki jo imamo ali pa nimamo. Naša pljuča plešejo, ko imajo kisik, in se brez njega ustavijo.
Ivan Viripajev (1974) je predstavnik najmlajše uveljavljene generacije ruskih gledaliških ustvarjalcev. Aktiven je na področju gledališke režije, igre in dramskega pisanja.
