Kam pa kam

Nekaj o življenju vsakogar. Vsak nekaj je odmev niča. In ti si tu. Nič nima nič opraviti s teboj. Bolj ko odideš, več te je.

Kam pa kam ni ogledalo. Ni shramba. V projektu fragmentirane sedanjosti Koala Voice z obilico novih hitoidnih rifov nabrito prešpika nemost evropskega megapolisa Brandenburg tako, da si boste njihove refrene še pred koncem izvedbe mrmrali tudi sami:

Kam bi šla, kam bi šla če bi lahko zbežala,
kaj bežala, ko pa tako kul plan imava
dve plastični pištoli in en roza cadillac
in potem do meje, da se tam potem poleže
vroči zrak okrog te bonnieclyde zadeve.

Kot brbotanje opomb brez glavnega sporočila se ta predstava razgrinja na zaslonu in onstran njega. Izmišljena, ukradena in readymade besedila, koncert in filmske podobe, razkrivajo neločljivost komuniciranja in nesporazuma, humorja in fikcije z vrednostjo realnosti.

Kam pa kam je poetični poskus izrisovanja stanja brezlastništva. Z berlinskih letališč Tempelhof in Tegel vas bodo romantično in rafalno božali zmaji in avioni, medtem ko so The Beatles že na poti do zebre na Abbey Road: “Tep me, božam se loh sama.”

Povezava: VIDEO