Jaz, legenda

Ponovno; prejšnja verzija namreč ni bila najuspešnejša, pravzaprav vseh dvanajst verzij pred tem ni bilo najboljših. Tokrat se odloči, da svet pripravi iz skrbno izbranih sestavin, po prav posebnem kuharskem receptu. Iz ene od sestavin, zrna resnice, zraste življenje in z njim brezglavi človek. Ta bega sem in tja, se zaletava, brez konca in kraja pada in vstaja – vse dokler ne dobi glave, s katero lahko razmišlja. Ta ima na srečo usta, ki odlično opravljajo svojo nalogo. A ker se človek preda nezmernemu žretju, je kaznovan – požre ga riba. V njeni temačni notranjosti človeka muči dvojna praznina, odmev pa ga sili misliti. Skozi misel se osvobodi lastnih spon – glava se razčesne in mlado seme požene rodoviten sad. Potencial je končno tukaj. Ga bomo znali izkoristili?