»LJUBI IN BODI LJUBLJEN.«
Moja pravljica se začne v gozdu. S hiško na drevesu in knjigo v roki.
»DRUŽINA JE VARNO ZATOČIŠČE.«
Ponosen sem nate.
Kot dve senci, ki bdita nad mano.
Najin odnos je vedno bil bolj prijateljski.
»DRUŽINSKA LJUBEZEN JE NAJVEČJI BLAGOSLOV.«
Kot da me nekdo od znotraj nadzoruje.
Sicer pa sama blodim, iščem, praskam.
In ti me spreminjaš v kip svojega pogleda.
»PODPORA DRUŽINE NIMA MEJA.«
Hitro najde razlog, zakaj ni smiselno nadaljevati.
Zdi se, da jo je ujel vrtiljak začaranosti.
Jaz pa čakam, da se mi v življenju zgodi nekaj lepega.
»DRUŽINA JE SREDIŠČE ŽIVLJENJA IN KLJUČ DO VEČNE SREČE.«
In takrat me je prevzelo hrepenenje po nečem, kar mi ni bilo nikoli dano.
Moja pravljica ni pravljica za lahko noč.
Če hočeš živeti, moraš biti buden.
