Jacques Offenbach (1819–1880) je po študiju glasbe v Parizu postal izvrsten violončelist, nato pa skladatelj, ki je več kot trideset let vladal na pariških odrih in je veljal za velikega dramatika in skladatelja, ki je poleg melodike obvladal tudi kompozicijsko tehniko, imel smisel za komiko, parodijo in liriko ter velik čut za gledališče. Poleg številnih krajših del je ustvaril tudi obsežnejša, med njimi so operetna dela Orfej v peklu (1858), Lepa Helena (1864), Pariško življenje (1866) in Sinjebradec (1866). Offenbach se je na opernem področju uveljavil šele s Hoffmannovimi pripovedkami (1881), ki so postale avtorjevo posthumno delo. Orkestracijo za premiero je nekaj mesecev po njegovi smrti dokončal Ernest Guiraud. Igra v petih dejanjih Julesa Barbiera in Michela Careéja z naslovom Les Contes fantastiques d'Hoffmann je preplet sanjskega in realnega sveta in temelji na treh novelah nemškega pesnika in skladatelja E. T. A. Hoffmanna. Skladatelja je navdušila za stvaritev fantastične romantične opere. Hoffmann je v vsaki od treh epizod opere osrednja oseba, okoli katere se vrti poetično in psihološko zastavljena zgodba o treh pesnikovih ljubeznih in njegovem propadu.
- Tatjana Ažman
