Gozd se svetlika

Nekje bogu za hrbtom, zemljepisno in časovno nedoločljivo, se je nahajala beznica. V beznici sta posedala, moški, ki je bil nekoč trener nogometne ekipe, ter barska pevka, ki se odziva na vzdevek Maca. Morda si je vzdevek nadela sama, morda so ga zanjo našli drugi, ne vemo in najverjetneje niti ni pomembno. Trener in Maca se pogovarjata. Včasih drug z drugim in včasih drug mimo drugega. Včasih o čem novem in včasih o isti stvari kot že toliko večerov poprej, ko v beznici ni bilo gostov, v zraku pa se je nahajal vonj po dežju. Morda je bil tisti večer vseeno drugačen, ker sta dobila obisk iz preteklosti, morda pa se je obisk zgodil vsak večer. Morda smo ljudje zgolj podoba norca, ki je izgubil ključe in jih sedaj išče pod ulično svetilko samo zato, ker se pod svetlobo lažje išče kot pa za temnim vogalom, kjer jih je dejansko izgubil.