Enajst tisoč batin

Apollinairov roman Enajst tisoč batin sodi med najbolj erotične zgodbe iz zakladnice svetovne književnosti. Uprizoritev so pripravili v sodelovanju s producentsko hišo ŠKUC gledališče, s katero so skupaj ustvarili že intimno in polteno uprizoritev Amado mio po Pasoliniju in magično predstavo Ribič in njegova duša po Oscarju Wildu.

Pariz z začetka 20. stoletja je veljal za mesto luči in mesto pregrehe in pariški bordeli so verjetno imeli več obiskovalcev kot Eifflov stolp. Legendarna bordela Le Chabanais ali La Fleur blanche in mnogi drugi so bili hiše, kjer so se zbirali največji umetniki tistega časa pa tudi visoki politiki. Apollinaire je oboževal bordele. Pot njegovega junaka Monija Guzjebeskuja iz Bukarešte v Pariz in od tam daleč na vzhod skozi Rusijo tja do Japonske, se zdi inspirirana z notranjščino katere teh znamenitih hiš. Japonski salon v Le Chabanaisu pa je na pariški Svetovni razstavi leta 1900 celo prejel posebno nagrado za izvirnost. In prav zlahka si v njem predstavljamo brhko Apollinairovo Jebuki iz romana v dekadentno nastrojeni radoživi skupinici v umetnost zagledanih deklet in mladeničev, ki uprizarjajo vsakršno domišljijo presegajoče in sapo jemajoče erotične tableaux vivants.

Roman Enajst tisoč batin je bil kar nekajkrat prepovedan, Apollinaire pa ga je podpisal le s kraticama G. A. Sodi med tiste po žveplu dišeče knjige, ki si jih ljubitelji kuriozitet podajajo iz rok v roke kot pečene kostanje.