En mali radio

S svojim izjemnim talentom je fenomen bolgarskega gledališča. V predstavi z združevanjem gledališča, plesa in glasbe, k čemur doda še nekaj več, zagotovo dokazuje svojo neizmerno nadarjenost. Skupaj s partnerjem tudi izven odrskih desk, Tedijem Moskovim, predelata njun najljubši lik, malega potepuha, ki ga poznamo iz filmov Charlieja Chaplina in Federica Fellinija. Ustvarita ganljiv, presunljiv in kompleksen lik, poln njunega prepoznavnega stila in gledališke poetike, igrivosti in hudomušnosti. Lik Maye Novoselske se potepa po uličnih in poetičnih podobah, med komičnim in filozofskim, realnim in sanjskim svetom. Prek mojstrsko odigranih različnih vlog ji uspe ujeti življenje v njegovi raznovrstnosti, s svojo delikatno klovnovsko naravo nas spravlja v smeh, žalost, razmišljanje in nas nedvomno gane z uprizorjenim likom malega človeka, ki sanja velike sanje. Romantično, iskreno, smešno in žalostno obenem, kakršno je življenje samo po sebi. S prisotnostjo svojega malega lika zapolni velik oder do zadnjega kotička. Komedija temelji na pantomimi in commedii dell'arte, je iskanje duše, potovanje, na katerem odrskemu liku med magičnim fantazijskim svetom in realnostjo delajo družbo zvoki malega radia.

O režiserju
Tedi Moskov (njegovo rojstno ime je Stefan Moskov) je gledališki, televizijski in filmski režiser, rojen leta 1960 v Sofiji v Bolgariji. Leta 1985 je diplomiral iz režije na Narodni akademiji gledaliških in filmskih umetnosti v Sofiji (NATIFZ) v razredu Yuliye Ognyanove, nadaljnjo specializacijo iz gledališke režije je zaključil leta 1992 na rimski Academii d'Arte Dramatico. Leta 1991 je osnoval prvo zasebno gledališče v Bolgariji, ki ga je poimenoval po filmu svojega najlubšega režiserja Federica Fellinija  – La Strada. Med letoma 1993 in 1996 je posnel devet epizod TV serije La Strada, za katero je bil v švicarskem Montreuxu nagrajen z nagrado Zlata roža. Moskov je poleg izjemnega uspeha v rodni Bolgariji nadvse priznan in uveljavljen režiser tudi v Nemčiji, kjer je začel režirati leta 1995. V svoji karieri je za gledališko režijo prejel mnogo eminentnih nagrad, leta 2010 je bil nagrajen z največjim bolgarskim priznanjem, ki ga podeljuje Ministrstvo za kulturo – Zlati vek, za izreden doprinos k bolgarski kulturi in promoviranju kulturnega sodelovanja. Je eden tistih ustvarjalcev, ki ga v Bolgariji poznajo tudi tisti, ki redko prestopijo prag gledališča.

O gledališču
Satirično gledališče Aleko Konstantinov je bilo v Sofiji v Bolgariji ustanovljeno leta 1957, njegovo vodstvo je takrat prevzel veliki bolgarski režiser in pedagod Stefan Surchadzhiev. Na začetku gledališče ni imelo lastne stavbe, danes pa ima svoje prostore. Od ustanovitve je eno najbolj priljubljenih in obiskanih gledališč, kar glede na velika režijska in igralska imena, ki so se predstavila na odru, ni presenetljivo. Je edino gledališče v Bolgariji, ki v svojih programskih smernicah kombinira satiro, grotesko, pamflet, lirično komedijo in muzikal. Avtorji uprizoritev zavzemajo širok spekter od Shakespeara, Molièra, Goldonija, Gozzija in Mussetija, Gogolja, Čehova, Brechta do Frischa, Dürrenmatta, Daria Foja, Mrožka in številnih bolgarskih piscev. Gostovali so po vsej Evropi, v ZDA in Kolumbiji, doslej se je na njegovih odrih zvrstilo že 270 premier.

Producentsko hišo Artišok je leta 2002 ustanovil Miroslav Boršoš. Produkcijo svojih predstav jim zaupajo nekateri največji mojstri uprizoritvenih umetnosti v Bolgariji. Artišok je ustanovitelj prvega festivala mono spektaklov Sofia Mono, ki je postal že tradicija in vsako leto privabi mnogo ljubiteljev umetnosti iz vse Evrope. So tudi producenti nekaterih najbolj gledanih filmov in TV serij v Bolgariji, s čimer ves čas povečujejo svojo prisotnost v javnem, medijskem in kulturnem prostoru.