Don Pasquale

Operni opus Gaetana Donizettija velja za enega najpomembnejših dosežkov italijanske tradicije belcanta, s svojo poslednjo komično opero Don Pasquale pa je skladatelj dosegel vrh in prečiščeno ravnotežje med glasbenim izrazom in dramskim dogajanjem. Opero bi lahko označili tudi kot komorno glasbeno-gledališko delo, saj v njej nastopa le pet pevskih vlog, v njej pa je Donizetti po motivih commedie dell'arte in preizkušenem receptu razreševanja "ljubezenskega trikotnika" ustvaril komično delo, ki se ukvarja z ljubezenskimi in zakonskimi peripetijami. Don Pasquale, ki mu "zakonske radosti" še vedno rojijo po glavi, nasprotuje zvezi svojega nečaka Ernesta z mlado vdovo Norino, saj ta nima primerne dote, ki bi mladoporočencema zagotovila stabilno življenje. Toda Don Pasquale, ki si na stara leta nadvse želi mlade neveste, se sam ujame v zanko, ki mu jo nastavi doktor Malatesta. Ta mu namreč predlaga poroko s svojo namišljeno "sestro", ki ni nihče drug kot Norina. Poroka se po začetnem veselju izkaže za katastrofo, saj se v Norini prebudi speči zmaj in obrne Pasqualejevo življenje na glavo.