STA, 8. 10. 2013

Zločini 20. in 21. stoletja v predstavi Osvajanje sreče

V Ljubljani bodo v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča (SMG), Prime Cut Productions iz Belfasta in East West Centra iz Sarajeva v petek izvedli slovensko premiero predstave Harisa Pašovića Osvajanje sreče. Predstava ponuja dinamično kombinacijo prvoosebnih pripovedi in ugledališčenja nekaterih najhujših grozodejstev 20. in 21. stoletja.
Foto: Laura Willis
Foto: Laura Willis
Foto: Laura Willis
Foto: Laura Willis
Foto: Laura Willis
Foto: Laura Willis

Predstava je naslov dobila po delu britanskega filozofa Bertranda Russella, po besedah Pašovića pa se navezuje na filozofovo delo in misel, da je skrivnost sreče v tem, da se "soočimo z dejstvom, da je svet grozen, grozen, grozen".

"Če filozof, nobelovec in pacifist, kot je Russell, eno besedo uporabi trikrat, je to zelo pomenljivo," je dejal režiser in pojasnil, da so se zato začeli ukvarjati z vprašanjem, kaj v tem svetu pomeni sreča.

Po njegovih besedah je bila postavitev predstave, s katero se je ukvarjal kar nekaj let, zelo težavna, saj govori o smrti desetih milijonov ljudi.

Igralec SMG Željko Hrs, ki so ga "doleteli najhujši zločinci od Josefa Mengeleja do Slobodana Miloševića", je ob tem dodal, da se je večkrat spraševal, ali je to sploh mogoče postaviti na oder.

"Sam proces je bil izjemno naporen, tako mentalno kot fizično. Vedno znova, po vsaki etapi, smo verjeli, da smo iztočili vse solze za vse te ljudi, a se je vedno znova izkazalo, da jih nismo," je dejal. Če parafrazira pesem Otona Župančiča Veš, poet, svoj dolg, lahko reče, da so vsi, ki so sodelovali pri tem projektu, svoj dolg poravnali dostojno in pogumno.

"Tu govorimo o resničnih ljudeh - to ni Macbeth, to so ljudje, ki so to dejansko počeli. To je težko ustvariti enkrat, kaj šele igrati znova in znova," je še dejal Pašović. Dodal je, da verjamejo, da morajo skozi to, da bi lahko občinstvo informirali o tej izkušnji. "Bertrand Russell in njegova misel nam je preprečila, da bi počili, če tako rečem," je poudaril.

Cornelius Macarthy, ki v predstavi igra Russella, se je s Pašovićem strinjal, da proces postavitve predstave ni bil lahek, a je bil zanj izjemno pomemben, saj je "več kot le predstava, je dogodek". "Ko stojim na odru, ne govorim samo vrstic, zame je to izjemno telesna in resnična izkušnja," je še dejal.

Predstava, ki je premiero doživela konec septembra v Londonderryju in so jo doslej izvedli še v Mostarju in Sarajevu, bo v prestolnici v Tovarniški hali Gorenje na sporedu še v soboto, kasneje pa se seli v Belfast. Na ljubljanskih uprizoritvah bosta nastopila tudi Operni zbor SNG Opera in balet Ljubljana pod vodstvom Željke Ulčnik Remic in Mladinski pevski zbor RTV Slovenija pod vodstvom Tomaža Pirnata.

Predstava se skozi devet prizorov sprehodi skozi zgodovinsko dogajanje v Palestini, na Severnem Irskem, v Čilu, Vietnamu, Kambodži, Auschwitzu, Bosni in Hercegovini, Ruandi in na Bližnjem vzhodu. V njej poleg Hrsa in Macarthyja nastopajo še Damjana Černe, Matt Faris, Saša Handžić, Dermott Hickson, Mona Muratović, Patrick J. O'Reilly, Shane O'Reilly, Christopher Simpson, Thomas Steyaert ter glasbenika Neil Martin in Rod McVey.

Pri oblikovanju predstave je kot soavtorica sodelovala še Emma Jordan, scenografijo je zasnoval Ciaran Bagnall, koreografijo Steyaert, kostumografijo pa Vanja Ciraj in Irma Saje.

Povezani dogodki