Hochstraate je uprizoril že več Verdijevih oper, v Ljubljani je pred leti postavil tudi njegovo Traviato, ki je še vedno na repertoarju. Z Luiso Miller, ki jo je skladatelj uglasbil na libreto Salvatoreja Cammarana po drami Spletkarstvo in ljubezen nemškega klasika Friedricha Schillerja in jo naslovil po osrednjem dramskem liku, pa se je srečal prvič. Premierno jo bodo uprizorili v soboto, 29. februarja.
Luiso Miller je na današnji novinarski konferenci označil za eno najlepših Verdijevih oper, čeprav ni pogosto na sporedu. Svojo uprizoritev je postavil v obdobje bidermajerja na začetku 19. stoletja, zaradi dramaturškega loka pa sta se s scenografom odločila za velik in odprt prostor. Po scenografovih besedah bo opera iz majhnih v velike prizore prešla z minimalnimi elementi.
Kostume je zasnovala Bettina Richter, ki je s Hochstraatejem sodelovala tudi pri Traviati. Kot je povedala, jih je postavila v Schillerjev čas, z njimi pa je želela prikazati tako razliko med družbenimi razredi kot napoved novih časov, ki so sledili bidermajerju. Pri likih se je poigrala tudi s psihologijo barv, od nežnih do "hudičevih", da bi prikazala njihove značaje.
Po režiserjevem mnenju gre za težavno partituro, ki potrebuje dobrega dirigenta. Za pultom bo češki dirigent David Švec, ki je Luiso Miller uvrstil v sredino Verdijevega opusa, na razpotje med njegovim zgodnjim in zrelejšim opusom. Če na začetku še spominja na značilnosti 19. stoletja, tudi na Gaetana Donizettija, se kasneje po dirigentovih besedah prevesi k večji dramatičnosti. Tudi po njegovem mnenju gre za eno najlepših oper, ki je znana po posnetkih Placida Dominga in Luicana Pavarottija, nedavno pa so jo predstavili v Parizu in San Franciscu.
V operi sta poudarjena ljubezenska zgodba med protagonistko in Rodolfom, predstavnikom višjega sloja, ter z njo povezan socialni konflikt. Luiso Miller bo na premieri interpretirala sopranistka Martina Zadro, v vlogah Rodolfa in njenega očeta Millerja pa bosta kot gosta solista nastopila Jenish Ysmanov iz Kirgizistana in Cüneyt Ünsal iz Turčije, ki delujeta v Italiji.
Kot je povedal drugi, je peti Verdijeve like težko, ker je skladatelj glasove pripeljal do skrajnih zmožnosti. Prvi pa je izpostavil brezčasnost zgodbe, ki bi se lahko zgodila kjerkoli. Iz svoje osebne izkušnje je črpal tudi navdih za vlogo.
Dramaturginja je bila Tatjana Ažman, svetlobo je oblikoval Jasmin Šehić, lektorsko delo je opravila Marja Filipčič Redžić. Opero bodo izvedli v italijanskem jeziku s slovenskimi in angleškimi nadnapisi.