Jelena Rusjan, igralka, plesalka, performerka in glasbenica, se je v režiji prvič preizkusila v predstavi Škrip Orkestra v produkciji Gledališča Glej (2009). Tematizirala je nasilje, osebne odgovornosti ter izgubljeno otroštvo v prepletu z estetiko noir-kiča. Leta 2014 ji je sledila predstava Škrip.Inc v koprodukciji Zavoda Maska in Kina Šiške, ki je na udaren način podala kritiko današnje družbe.
Sklepni del trilogije Škrip je nastal potem, ko je Rusjan k sodelovanju s SMG povabil umetniški vodja Goran Injac. Glede na neinstitucionalno pot predstave, nastale v programu Mladinsko Lab, je Rusjan na ponedeljkovi novinarski konferenci povedala, da bodo trilogijo s prihodom v inštitucijo zaključili, s tem da bodo svojo škripajočo mašino ubili.
Letošnjo produkcijo SMG določa 60-letnica gledališča. Osnovno izhodišče predstave ÜberŠkrip je tako bilo, da bi eno od predstav SMG postavili v novi, sodobnejši različici. Pri predstavi ÜberŠkrip so ritmizacijo in igro besed črpali iz kultnega besedila Dušana Jovanoviča Žrtve mode bum-bum.
Kot je v pogovoru povedala Rusjan, ÜberŠkrip izhaja iz ideje, da se zgodovina ponavlja in da smo ljudje, ne glede na dosežen tehnološki napredek, v bistvu vedno na enaki točki. "Ko se počutimo eksistencialno ogroženi, postanemo živali. Kot človeška bitja si želimo harmonično življenje, v katerem se dobro počutimo, a se nato naša temna plat v tej utopiji začne strašansko dolgočasiti," je pojasnila.
Pomembno vlogo pri predstavi sta imela scenografa in kostumografa Lenka Đorojević in Matej Stupica. Zasnovala sta ÜberŠkrip stroj, ki ga Rusjanova skozi predstavo gradi in na koncu uniči skupaj z igralci SMG Primožem Bezjakom, Urošem Kaurinom, Ivanom Peterneljem in Katarino Stegnar ter soavtorico besedila, režiserko in glasbenico Katarino Rešek.
Stupica je pojasnil, da je scena v bistvu prostor igre, nevtralna matrica, ki se aktivira z videom. Đorojević je dodala, da ÜberŠkrip stroj predstavlja presečišče med digitalnim in realnim, ki igralcem omogoča nenehno transformacijo. Po njenih besedah gre za prikaz družbenega ustroja.
Besedilo za predstavo je Rusjan spisala skupaj z Rešek in Katjo Perat. Ta je povedala, da predstava preigrava mehanizem vojne, ki poteka skozi določene faze, od utopije do propada. Pri pisanju teksta so izhajale iz raznovrstnega gradiva, od partizanskih in delavskih pesmi, citatov iz govorov iz različnih obdobij in enciklopedičnega gradiva. "Malo Wikipedijo vojne, ki jo je bilo treba osmisliti", hkrati pa upoštevati tudi to, da bo delovala v glasbenem okviru.
Glasbo za predstavo podpisuje Aldo Ivančič, video Jure Lavrin, kot koreograf pa je sodeloval Branko Potočan.