STA, 6. 4. 2019

V Stari mestni elektrarni premiera improvizacijske predstave InterKlepec

V Stari mestni elektrarni bo ob 17. uri premiera animirane improvizacijsko-glasbeno-pripovedovalske predstave z naslovom InterKlepec. Za predstavo so moči združili glasbenik Žiga Golob, ilustrator dr. Horowitz ter pripovedovalec Rok Kušlan, ki so se lotili ljudskega junaka iz zgornjega Pokolpja - Petra Klepca, čigar zgodbo je zapisalo več avtorjev.

Risba: dr. Horowitz

Interaktivna, interžanrska, intergeneracijska in intermedijska predstava, ki je namenjena tako otrokom kot odraslim, oziroma, kot so zapisali organizatorji, "otrokom od 5 - 99 let", bo ponudila mešanico upodobitev Petra Klepca, pod katere so se podpisali Ivan Cankar, Dušan Čater ter Anton Rudež in Jožef Rudež.

Izvajalci bodo občinstvo povabili k soustvarjanju povsem nove različice Petra Klepca. Rezultat interakcije med občinstvom in ustvarjalci bo vsakič drugačen InterKlepec. Nastalo zgodbo bo Kušlan nato podal ob Golobovi glasbeni spremljavi in likovni upodobitvi dr. Horowitza, ki bosta prav tako nastali po nareku obiskovalcev.

Peter Klepec je slovenski mitološki lik, ki so ga opisali številni slovenski avtorji, med najbolj znanimi različicami je otroška pripovedka Franceta Bevka, svojstveno ga je v Profesorju Klepcu upodobil tudi Ferdo Kozak. Ljudska pripovedka o Petru Klepcu je verjetno služila tudi kot navdih Franu Levstiku za pripoved o Martinu Krpanu.

Ljudske pripovedke, ki so se prenašale iz roda v rod, govorijo o tem, da je bil Peter Klepec siromašen in slaboten kmečki deček. Zaradi njegove šibkosti je bil tarča drugih pastirjev, ki so mu nagajali, zaradi česar si je želel postati močan. Tako mu po prvi različici nekega dne Bog uresniči željo. Peter na ukaz Boga izruje grm, brezo in na koncu še debelo hojo. A s svojo silno močjo se Peter ne maščuje porednim tovarišem, pastirjem, ampak z njo pomaga ljudem. Tako je iz kamnite gmajne naredil njive, hišo za mater in rodno dolino obranil pred vpadi Turkov.

Druga različica legende pa opisuje Petra kot malega, slabotnega fantiča, pastirja, ki mu je nadnaravno moč podarila gorska vila, ker jo je spečo pokril z vejami, da bi jo obvaroval močnega sonca. Peter je to moč uporabil proti vpadu Turkov v dolino in zaradi tega postal junak, po katerem se imenuje Osilniška dolina - Dolina Petra Klepca, piše na spletni strani Občine Osilnica.