S predstavo uveljavljena ekipa ustvarjalcev slovenske neodvisne scene vabi v barvit svet mnogoterih zgodbic, ki se porajajo in razblinjajo v sozvočju giba in glasbe. Ko predstava za svojo zgodbo jemlje gledališče samo in otroško domišljijo spodbuja preko lahkotnega prehajanja med kratkimi, hudomušnimi prizori, se nam pred očmi izriše nekaj, kar bi lahko opisali kot mešanico nemega filma, risanke in gledališča, so zapisali v Zavodu EN-KNAP, ki je producent predstave.
Ponekod smešna, ponekod burna, predvsem pa nepredvidljiva zvočna slika Kristini Aleksovi in Loupu Abramoviciju dovoljuje svobodo, da brez besed in predvsem z gibom in mimiko pripovedujeta svoje zgodbe in negujeta otroško domišljijo. Zgodba namreč ni trdna kot skala, temveč se velikokrat pojavi zgolj kot sugestija.
Predstava je v sozvočju z naravo otroške pozornosti in fascinira z gestami, iz katerih se razvijajo posamezne pripovedi, zvočne in barvne pokrajine. Skupaj tvorijo čaroben, domišljijski svet, tako lasten otrokom, srečnim odraslim pa dostopen samo v sanjah, so dodali.
Kostumografijo in scenografijo podpisuje Olja Grubić, avtor glasbe je Andrej Fon, ki glasbo tudi izvaja skupaj z Juretom Boršičem in Galom Furlanom, za oblikovanje svetlobe skrbi Leon Curk. Predstava je namenjena otrokom od petega leta dalje.
Kristina Aleksova je po končani Srednji glasbeni in baletni šoli leta 2002 postala članica baletnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je ustvarila tudi nekaj avtorskih predstav - Otroci z roba resničnosti ter Globina (po)gleda. Leta 2017 je zapustila institucionalne vode in se začela posvečati performansu in sodobnemu plesu. Med drugim je pod okriljem Vie Negativa ustvarila avtorski solo Srce, ki je bil prvotno izveden v obliki 72-urnega performansa in ga ves čas poustvarja. Ukvarja se tudi s plesnim poučevanjem in je članica umetniškega kolektiva Hupa Brajdič.
Loup Abramovici je plesalec, performer in koreograf. Odraščal je v Franciji in na Portugalskem. Trenutno živi in dela v Ljubljani. S plesnimi začetki v klasičnem baletu se je kasneje preusmeril na sodobni ples. Vse od leta 2010 je svojo lastno prakso in produkcijo razvijal v Sloveniji, v tandemu z glasbenikom Tomažem Gromom in s koreografinjami Majo Delak, Lejo Jurišić, Tejo Reba, Baro Kolenc, Matijo Ferlinom, Malo Kline. Je član dveh kolektivov Vie Negative in Feminalz/Tatovi podob. Leta 2013 je prejel nagrado Ksenije Hribar za najboljšega plesalca v Sloveniji.