Taufer je na današnji novinarski konferenci povedal, da so se za projekt odločili, da bi ustvarili predstavo, ki se osredotoča na današnji čas in na ljudi, ki v tem času živijo. "Pomembno se nam je zdelo, da z intervjuji dobimo presek socialne strukture Slovenije, od privilegiranih do deprivilegiranih," je dejal režiser.

Cetinski je povedala, da sta se z režiserjem za temo sreče odločila, ker je v gledališču manj pogosto tematizirana kot nesreča. "Teater je umetnost konflikta, drama nastaja iz konfliktnosti, nekega spora. Večino časa se ukvarjamo z negativnimi čustvi, tako da se mi je zdelo zanimivo, da bi naredili izjemo in se osredotočili na pozitivno čustvo," je pojasnila.

Tako se v trilogiji, ki jo sestavljajo Portreti I, II in III, ki bodo premierno uprizorjeni v četrtek, petek in soboto, osredotočajo na srečo, za katero so vzroki "poleg kompleksnih subjektivnih tudi objektivni dejavniki, ki so lažje merljivi (zaslužek, zdravje, zaposlitev, prosti čas, bivanjske razmere itd.)," so zapisali v SMG.

Dramaturginja se je, da bi odkrila, kaj o tem pozitivnem čustvu menijo različni posamezniki, pogovarjala z devetimi osebami. Pogovore sta z režiserjem sprva nameravala uporabiti zgolj kot podlago za predstavo, vendar so bili že pogovori sami dovolj zanimivi za uprizoritev. Igralci so nato dobili nalogo, da se spopadejo z neprečiščenimi prepisi intervjujev ter ustvarijo dramske like.

Trilogijo, ki je postavljena kot pogovorna oddaja, povezujeta izpraševalka (Desa Muck) in DJ (Uroš Kaurin). "Želel sem, da smo priča pogovoru in da ta pogovor traja, da se lahko z liki poistovetimo," je o obliki predstave povedal Taufer.

Intervjuvance so iskali na podlagi igralske zasedbe, ki si jo je pred tem zamislil režiser. Da bi bila predstava čimbolj verodostojna, so bili tako pri izboru sogovornikov že vnaprej pozorni, da se ti po starosti in spolu ujemajo z igralci.

Uršuli Cetinski se je zdelo zanimivo, da je o intimnih zadevah, kot so vera v boga ali pa pričakovanja glede spolnosti, spraševala posameznike, ki jih je srečala prvič v življenju.

Igralec Primož Bezjak, ki v predstavi igra gradbinca Esada, je opozoril na delo na tekstu, saj so morali igralci predelati v izhodišču zelo kaotične prepise pogovorov.

Bezjaku je v procesu nastajanja lika izziv predstavljalo odkrivanje prave identitete anonimnega sogovornika, saj so se sodelujoči "zavedali, da delajo intervju, kar že predstavlja neko vrsto samocenzure".

Marušo Geymayer-Oblak, ki v predstavi upodablja blagajničarko Ireno, je presenetilo, da ljudje iz katerekoli "socialne skupine najdejo pot preživetja, nek razlog, zakaj so na svetu, da najdejo svoja etična stališča". "Vsi smo še vedno prefrigane živali, ki poskrbijo za to, da bodo preživele," je dodala.

Blažu Šefu, ki predstavlja gledališkega režiserja, pa je bilo najtežje postaviti ločnico med njim samim in likom. Tekste morajo obvladati in ponotranjiti do mere, ki jim omogoča tudi improvizacijo.

Poleg omenjenih v predstavi nastopajo še Marko Mlačnik, Marinka Štern, Robert Prebil, Olga Kacjan, Mojca Partljič in Matija Vastl. Scenografijo je postavila Barbara Stupica, za kostumografijo je poskrbela Barbara Podlogar. Glasbeno podlago sta pripravila JAMirko in Igor Vićentić, koreograf je Matjaž Farič, za video pa je poskrbel Voranc Kumar.