STA, SMG, 28. 5. 2012

V prihodnji sezoni v SMG obrat k intimnostim

Slovensko mladinsko gledališče (SMG) bo v sezoni 2012/13 osvetlilo intimnosti kot metaforo razmerij, v katera stopa posameznik. "Če smo v pretekli sezoni govorili o intimnosti političnega, letošnja predstavlja obrat k političnosti intime. Le na človeka bomo z lupo pogledali drugače," je dejala direktorica in umetniška vodja SMG Uršula Cetinski.
:
:

foto: Primož Lukežič

Iztekajoča se sezona je bila v znamenju tem (ne)zmožnosti družbene preobrazbe, terorizma, medijskega linča in marginalizacije, v katerih je skušala iskati vzporednice z današnjostjo. Sezona 2012/13 se bo obrnila k posamezniku in njegovemu intimnemu svetu, zato se bo posvetila ljubezni, sovraštvu, medčloveškim odnosom in prijateljstvu, je na nedeljski novinarski konferenci povedala Cetinski.

V novi sezoni bodo uprizorili uglasbljeno poezijo Charlesa Bukowskega Smrt kadi moje cigare v režiji Ivane Djilas in koprodukciji Društva Familija. Predstavo Nedolžni (L'Innocente), prirejeno po istoimenskem romanu Gabrieleja d'Annunzia iz leta 1892 in scenariju za film Luchina Viscontija iz leta 1976, bo režiral Diego de Brea. Farso Klistirajmo Srčka! komediografa Georgesa Feydeauja bo v novi sezoni na oder postavil Oliver Frljić.

Vito Taufer se bo v avtorskem projektu Igra na srečo skupaj z umetniškimi sodelavci ukvarjal s fenomenom sreče, ki je v 90. letih minulega stoletja doživel konjukturo. Aktualnost predstave podpirajo tudi mednarodne raziskave zadovoljstva z lastnim življenjem, ki kažejo na to, da smo prebivalci Slovenije glede sreče vedno "na repu".

Kot v preteklih sezonah bo SMG k ustvarjanju povabilo gostujočega avtorja - letos bo to Andras Urban, ki bo prvič režiral v Sloveniji. V sodelovanju z umetniškimi sodelavci SMG bo pripravil avtorski projekt Ljubezen - violentia, v katerem se bo posvečal ljubezni in sovraštvu kot temeljnima motivacijskima stanjema človekovega duha in zavesti.

Premierno bodo v novi sezoni uprizorili tudi predstavo Škrat Kuzma dobi nagrado v režiji Matjaža Fariča, ki nastaja po pravljici Svetlane Makarovič. "Upamo, da bomo dobili predstavo, ob kateri bodo odraščale generacije otrok," je povedal dramaturg Tomaž Toporišič.

V času, ko bolj realno živimo znotraj simulakrov resničnosti kot pa v sami resničnosti, je gledališče eden izmed najbolj zanimivih otokov za ustvarjanje intimnosti, je dejal Toporišič. Po njegovem mnenju intimnost proizvede skupna stanja, stališča in energije, ki med gledalci in igralci vzpostavijo občutek, da lahko živimo čustveno polno življenje ne glede na popolno poblagovljenost, političnost in dramatiziranost družbe.

Med igralci in gledalci nastaja energija, ki ni posredovana, temveč je - čeprav gre za umetniško formo, ki je hkrati tudi iluzija - stvar realnega, je pojasnil Toporišič. "Gledališče v mediatizirani družbi lahko pomeni predah, v katerem se soočimo s samim sabo in izživimo občutja, ki jih drugače nismo več sposobni doživeti, tudi občutja, ki jih povzročata intimnost in politika," dodaja Toporišič.

Povezava na programsko knjižico

***
Smrt kadi moje cigare
Uglasbljena poezija Charlesa Bukowskega; prevod: Branko Završan; režija: Ivana Djilas; glasba: Boštjan Gombač, Zlatko Kaučič, Jošt Drašler, Sebastijan Duh; nastopajo: Ivan Godnič, Janja Majzelj, Blaž Šef, Boštjan Gombač (klarinet, saksofon, zvočila, glas), Zlatko Kaučič (bobni, tolkala), Jošt Drašler (kontrabas), Sebastijan Duh (klavir); koprodukcija: SMG in Društvo Familija

Charles Bukowski (1920–1994) ni le avtor romanov, kot so Zapiski starega pokvarjenca, Ženske, Hollywood, Špeh na kruhu itd., temveč tudi tankočuten pesnik. Smrt kadi moje cigare bo večer, v katerem bo njegova poezija zaživela v glasbi. Svet Bukowskega so spolnost, prostitutke, nebrzdano pijančevanje, konjske dirke, klateži in brezdomci. Bil je trmast pisatelj, umetnik, ki je živel svoje pisanje. V poeziji, ki jo je prevedel Branko Završan, nas je Bukowski spustil tako rekoč v svojo posteljo, da bi si iz prve vrste ogledali neposredni prenos njegovega propadanja, da bi iz varnega zavetja gledališkega sedeža uživali v humorju in trpljenju, ki ju je med seboj tako lahkotno in samoumevno prepletel.

***
Nedolžni (L’Innocente)

Avtorji besedila: G. D’Annunzio, S. Cecchi D’Amico, E. Medioli, L. Visconti; prevod: Gašper Malej; režija: Diego de Brea; igrajo: Uroš Maček, Romana Šalehar, Matej Recer, Draga Potočnjak, Olga Grad

Nedolžni (1976) je zadnje delo filmskega velikana Luchina Viscontija. Intimni trikotnik se dogaja v vilah rimske aristokracije, kjer je dekor do potankosti premišljen, v senzualnem vzdušju italijanskih podeželskih palač, njegovi razkošno kostumirani junaki pa zaradi vzvišene distance do lastnega čustvenega sveta vzbujajo vtis, kot da bi bili zamrznjeni v času. Visconti je film posnel po romanu Gabrieleja d'Annunzia, enega vodilnih predstavnikov dekadence in simbolizma v italijanski književnosti. Prav naklonjenost simbolizmu in dekadenci aristokracije je tisto, kar povezuje Diega de Breo in Luchina Viscontija; de Brea se je v SMG z njim srečal že leta 2006, ko je ustvaril Somrak bogov.

***
Klistirajmo Srčka!

Avtor besedila: Georges Feydeau; prevod: Jana Pavlič; režija: Oliver Frljić

Ko je Georges Feydeau (1862−1921) v umobolnici pri oseminpetdesetih letih umrl za posledicami sifilisa, bolezni tistega časa, je s svojimi skorajda šestdesetimi komedijami veljal za najuspešnejšega komediografa po Molièru. Toda njegovi vodvilski in farsični stroji, ki so v umetelnih ogledalih zrcalili francosko belle époque, so v njegovem poznem obdobju pridobili neverjetno ostrino. Zato so prav njegove enodejanke, zbrane pod skupnim naslovom Farse iz družinskega življenja, postale predmet občudovanja novega stoletja, od nadrealistov do dramatikov absurda, ki so iskali navdih pri teh že skorajda kubističnih komedijskih ikonografijah in obratih.

***
Igra na srečo

Avtorski projekt Vita Tauferja

Vito Taufer se bo skupaj z umetniškimi sodelavci ukvarjal s fenomenom sreče, ki je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja doživel konjunkturo na področju različnih znanosti, pa tudi v vsakdanjem življenju, saj »industrija sreče«, kot jo posredujejo različni mediji, obljublja hitre poti do nje. Mednarodne raziskave zadovoljstva z lastnim življenjem kažejo na to, da smo prebivalci Slovenije glede sreče vedno na repu, med »najbolj srečnimi« pa so Danci, Kanadčani, Švicarji, Švedi itd. Zanimiv je tudi kulturni pluralizem med posameznimi mediji; del medijev še vedno inscenira podobe tradicionalne, družinske sreče, del pa že kaže zadovoljstvo posameznika zunaj tradicionalnih okvirov heteroseksualnega družinskega para (npr. sreča samskega posameznika ali posameznice). Hkrati opažamo, da v zadnjih desetletjih temelj za identiteto in status posameznika vse bolj postaja telo, young perfect body pa njegov skonstruirani cilj, tako da lepota, uspeh in sreča počasi postajajo sinonimi.

***
Škrat Kuzma dobi nagrado (4+)

Avtorica pravljice: Svetlana Makarovič; režija: Matjaž Farič

Škrati se enkrat mesečno, ob petkih, dobivajo in se hvalijo s svojimi dosežki. Septembra so se srečali gozdni škrat Kuzma, frizerski, radijski, kuharski, zidarski in tiskarski škrat. Drugi so manjkali, ker so prav takrat razsajale zoprne škratje ošpice. To srečanje je na skrivaj opazovala sraka in slišala, kakšne škratarije je počel Kuzma. Kmalu je postalo jasno, da je za večino težav v gozdu kriv prav on. Kar je izvedela, je sraka takoj povedala veverici, ježu in medvedu. Ti so jo Kuzmi naslednje jutro zagodli in mu vrnili milo za drago.

Predstava o škratu Kuzmi v režiji Matjaža Fariča po pravljici literarne mojstrice Svetlane Makarovič bo uprizorjena z igro in plesom in primerna za najmlajše gledalce, tiste, ki so upihnili komaj četrto svečko na torti.

***
Ljubezen – violentia

Avtorski projekt Andrása Urbána v sodelovanju z umetniškimi sodelavci

Režiser András Urbán bo prvič režiral v Sloveniji. Zadnja leta v Subotici vodi gledališče Kosztolányi Dezső, ki je postalo najuspešnejša in najbolj inovativna gledališka skupina v regiji. Predstave tega gledališča sodelujejo na vseh pomembnih festivalih v Srbiji in na Madžarskem, nekatere so bile večkrat nagrajene, saj jih odlikujejo idejna in estetska svežina, družbeni angažma in izvrstna, požrtvovalna igra njegovega igralskega ansambla. Urbánove predstave iz zadnjih let so Brecht – The Hardcore Machine, Dogs and Drugs, Drakula, Marat The Sade itd. V predstavi Ljubezen – violentia se bo skupaj z igralkami in igralci Slovenskega mladinskega gledališča posvečal ljubezni in sovraštvu kot temeljnima motivacijskima stanjema našega duha in zavesti.