K sodelovanju na simpoziju so po besedah soavtorice razstave in moderatorke simpozija Manje Gatalo povabili avtorje nekaterih referatov na simpoziju Začetki, dosežki in nasledki slovenskega gledališča moderne dobe: simpozij ob 150-letnici Dramatičnega društva v Ljubljani, ki je lani oktobra potekal v sklopu Borštnikovega srečanja. Nekaj referatov je na današnjem simpoziju predstavljenih prvič.
Štefan Vevar, ki na Slovenskem gledališkem inštitutu tudi pripravlja razstavo o Dramatičnem društvu v Ljubljani, odprli jo bodo predvidoma marca, se je na simpoziju posvetil glavnim mejnikom v razvoju društva.
Blaž Lukan se je posvetil zbirki Slovenska Talija. Zbirka je začela izhajati leta 1868, obsegala je 116 dramskih besedil, večinoma poslovenjenih iz nemščine in francoščine. Dramatično društvo si je namreč kot eno od svojih nalog zadalo prevajanje oziroma poslovenjanje. Kot je poudarila Manja Gatalo, gre v zbirki Slovenska Talija večinoma za veseloigre in komedije, ki so bile v tistem času popularne.
Mateja Pezdirc Bartol se je v svojem prispevku posvetila razvoju meščanske drame na prelomu stoletja, ko se je Dramatično društvo v Ljubljani po besedah Manje Gatalo že stabiliziralo ter primerja slovenske prevode in originale.
V drugem delu simpozija bo svoj referat Ivan Hribar in Dramatično društvo, 1967 predstavila Milena Mileva Blažić. V njem bo podala razčlembo dramatizacije Martina Krpana, ki jo je v mladosti napisal Hribar. Vodja rokopisne zbirke v NUK Marijan Rupert pa se bo posvetil prešernovski strukturi in začetkom slovenske zgodovinske drame.
Na razstavi Beseda da besedo je sicer po besedah Manje Gatalo velik poudarek na pomenu čitalnic, ki so bile poglavitni prostor razvoja in razširjanja slovenskega jezika in literature. Poročevalci tedanjega časa so izpostavljali predvsem besede kot začetke razvoja slovenske dramatike. Program besed je bil sestavljen iz recitacij, deklamacij in dramsko-gledaliških točk.
Leta 1867 pa je znotraj Narodne čitalnice nastalo Dramatično društvo v Ljubljani. Njegov namen je bil profesionalizacija oziroma odmik od gledališkega diletantizma čitalništva. Stremeli so k uprizarjanju umetniško zahtevnejše slovenske in tuje dramatike.
Kot je še povedala Manja Gatalo, želijo z razstavami, kot je Beseda da besedo in igro, tudi stroko opozoriti na gradivo, ki ga hranijo v NUK. V tej luči so pomembni tudi simpoziji, kot je današnji, saj želijo z njimi strokovnjake pritegniti k proučevanju njihovega gradiva.
Povezava: Več informacij