Potočnjak meni, da nas nezavedno veliko bolj določa, kot tisto kar živimo. Sama se je z vprašanjem nezavednega in posledično tudi z besedilom Zavednonezavedno ukvarjala dolgo. Napisala je več zgodb, prvotni naslov drame pa je bil Deja vu.
V sklopu študija dramske terapije je Potočnjak večkrat obiskala psihiatrično kliniko v Polju, kjer je videla "zelo čudne stvari". "Zdelo se mi je, da so včasih vloge psihiatrov in pacientov zamenjane in da v nekaterih skrajnih primerih ni bilo veliko mentalnega zdravja tudi na strani doktorjev," je Potočnjak povedala na včerajšnji novinarski konferenci.
K režiji predstave je Potočnjak povabila Bulca, s katerim sta sodelovala pri predstavi Srce na dlani. Izvirna različica drame Potočnjak je predvidela pet igralcev, režiser je vloge skrčil na dve. Hkrati je zelo skrajšano tudi besedilo, saj si je Bulc zamislil, da bi ga "skondenziral v močno čustveno mešanico".
Potočnjak je povedala, da si je žanrske note v predstavi zaželel Bulc. "Zdi se mi, da smo se ob iskanju žanra z besedilom vrnili na polje psihodramskega, kar pomeni, da je razplasteno v globinah čustev, kar igralcema omogoča vse tiste preobrate, ki se dogajajo globoko znotraj in so na meji tega, kaj je res in kaj ni," je pojasnila.
Psihiatra v predstavi igra Milan Štefe, pacienta pa Rok Vihar. Bulc je poudaril, da sta igralca za predstavo ključna. Pomembno je bilo, da se ujameta, da lahko "zdržita to gledališko torturo". Postavljena sta namreč v zahtevne čustvene in fizične situacije. Besedilo med drugim obravnava shizofrenijo, infantilno motnjo, psihopatske motnje in mrtve čustvene odzive. Po besedah Bulca je nezavedno vgrajeno že v samo besedilo.
Vihar je razkril, da v predstavi raziskujejo odnos med psihiatrom in pacientom, ki je lahko zelo oseben, celo družinski ali se kaže kot odnos nadrejenega in podrejenega. Po njegovih besedah smo lahko vsi ljudje v odnosu ena na ena "malo nori". Štefe je dodal, da predstava razpira pomembno vprašanje - zakaj je tako težko sprejeti drugačnega človeka?
Kot dramaturg in avtor glasbe je pri predstavi sodeloval Matjaž Marinič. Glasbo je zasnoval minimalistično, osredotoča se zgolj na osnovne harmonije, hkrati pa drži suspenz vse do konca. Ob nekaterih ponovitvah predstave Zavednonezavedno bodo pripravili strokovne pogovore, saj si Potočnjak želi dvigniti zavest o sprejemanju duševnih bolnikov v družbi.
Scenografijo podpisuje Damir Leventić, kostumografijo pa Nataša Recer.
Predstava je nastala v koprodukciji Mini teatra in podjetja Parnas Domžale. Po ljubljanski premieri bodo od 1. marca v domžalskem kulturnem domu Franca Bernika izvedli štiri ponovitve.