STA, 22. 8. 2016

V milanski Scali bodo sezono septembra odprli s Čarobno piščaljo

V milanski operni hiši La Scala bodo sezono po poletnem premoru septembra, ko bodo orkester ter operni in baletni zbor na turneji po Japonski, Kitajski in Rusiji, odprli z Mozartovo opero Čarobna piščal. Režijo študentskega projekta, ki bo premiero doživel 2. septembra, je prevzel Peter Stein.
:
:

Milanska Scala / Foto: Jakub Hałun, via Wikimedia Commons

Po pisanju italijanske tiskovne agencije Ansa si v milanski operni hiši želijo, da bi lahko podoben projekt, v katerem bi sodelovala priznani režiser - Stein je denimo lani režiral Aido - in priznani dirigent, izvedli vsako leto. Letos bo dirigentska taktirka v rokah Madžara Adama Fischerja, ki je med drugim ustanovil avstrijsko-madžarski orkester Haydn.

Kot je dejal režiser, je poseben izziv, kako pevce naučiti recitiranja, saj je v Čarobni piščali vsaj polovica teksta v obliki govorjenega dialoga.

Zasedbe operna hiša na svoji spletni strani še ni objavila, je pa že znano, da bo v vlogi Pamine pela Egipčanka Fatma Said, ki je v Scali med drugim že nastopila v Pepelki in opereti Co2 italijanskega skladatelja Giorgia Battistellija. Študentsko delo bodo tudi kostumi in scena, prav tako pri produkciji opere, ki bo na sporedu do 26. septembra, študentje sodelujejo s fotografijo, še piše Ansa.

Opera z govorjenimi dialogi v dveh dejanjih Čarobna piščal (Die Zauberflöte) velja za eno največjih Mozartovih mojstrovin, ki jo je skladatelj napisal v zadnjem letu svojega življenja (1791) na nemški libreto prijatelja, pevca, igralca in gledališkega upravitelja Emanuela Schikanedra.

Operno delo se zaradi kompleksne vsebine, ezoterike in bogate simbolike, ki spremlja človeka že od samega začetka njegovega obstoja, predvsem pa po svojem duhovnem predznaku uvršča med izrazno najmočnejše glasbenogledališke stvaritve iz dobe razsvetljenstva.

Večno aktualne teme, zajete v simbolni boj med dobrim in zlim, med svetlobo in temo je Mozart mojstrsko zajel v podobo plemenitega slehernika, princa Tamina, ki je razpet med skušnjavami zla v poosebitvi Kraljice noči in razsvetljeno božansko vladavino Sarastra. Z vlogo ptičarja Papagena, ki je nekakšen naravni protipol človeški plemenitosti, pa sta libretist in skladatelj predstavila preprostega in neizobraženega človeka, ki se bolj kot tipično razsvetljenski želji po znanju in modrosti raje prepušča zemeljskim užitkom.

Milan, La Scala