Po Peršakovih navedbah je ministrstvo že lani in letos zagotovilo nekaj sredstev za izvedbo mednarodnega arhitekturnega natečaja. Na njem je komisija izbrala projekt, katerega avtorji so Matija Bevk, Vasa J. Perović, Samo Bojnec, Valentin Tribušon, Urban Petranovič, Mitja Usenik, Irene Salord Vila in Andrej Ukmar.
Prenova bo po ministrovem mnenju preizkusni kamen tudi za zaposlene, vendar je izrazil prepričanje, da bodo igralci tega veseli. Obenem pa je izrazil upanje, da bo tako po projektni kot izvedbeni plati vodena bolj uspešno, kot je bil kakšen drug primer, ki se je zgodil v času razpada gradbeniškega sistema v Sloveniji, ki je prinesel tudi določene posledice, kot je podražitev.
Obstajala je dilema, ali prenova ali nova lokacija, vendar bi slednja po ministrovih besedah zahtevala bistveno večje prostorske zmogljivosti, najverjetneje tudi parkirišča. V prid prvi odločitvi je navedel tudi cene zemljišč v Ljubljani. Bo pa projekt na obstoječi lokaciji zelo zahteven in bo, kot ocenjuje Peršak, svojevrsten preizkus za gradbeniško stroko, glede na to, da predvideva radikalne posege tudi v podzemlje.
Minister je izrazil še upanje, da bo projekt uspel, ker Ljubljana potrebuje osrednje nacionalno gledališče, ki bo tudi v ustrezni meri reprezentativno in na katero se bomo ozirali s ponosom. "Dramsko gledališče je ena tistih umetnosti, ki je v Sloveniji poleg literature in glasbe najbolj priljubljena od čitalniške dobe naprej in vse od konca 18. stoletja. Zato ima neko emblematično pomembnost za slovensko kulturo in za Slovence nasploh," je poudaril Peršak in opomnil na neverjetno ljubezen Slovencev do gledališča, ki se kaže v številnih ljubiteljskih skupinah.
Ravnatelj Drame Igor Samobor je poudaril, da je ministrstvo že v dveh nacionalnih programih za kulturo opozorilo na alarmantno stanje gledališke stavbe. Gledališče, je bilo zgrajeno pred več kot 100 leti za potrebe nemške skupnosti v Ljubljani in je po prvi svetovni vojni postalo dom osrednjega slovenskega gledališča, kar ostaja še danes, v vsem tem času razen dozidave prizidkov in lepotnih popravkov v dvorani ni bilo deležno resnejše prenove. Pobude za prenovo ali novogradnjo se vrstijo že vsaj 30 let, produkcijske zahteve pa so se medtem z novimi umetniškimi prijemi in novo tehnologijo bistveno spremenile.
V 90. letih in prvem desetletju novega tisočletja je sicer bil izveden arhitekturni natečaj za obnovo, samo projektiranje pa je bilo prekinjeno. Izkazalo se je, da so načrti predvidevali večjo površino, kot jo dovoljuje lokacija, pokazali pa so tudi, kaj moderno gledališče v resnici potrebuje, je povedal Samobor. S pogledom nazaj zdaj ocenjuje, da pravega političnega posluha in želje za to ni bilo.
Tudi novozgrajene infrastrukture za kulturo je le za vzorec, večinoma gre za prizidke, je poudaril Samobor in izpostavil nujo po razmisleku, kaj kultura pomeni za slovensko družbo. Sicer pa ravnatelj Drame računa, da bi se prva premiera v obnovljeni stavbi lahko zgodila v roku štirih ali petih let.
Arhitekturno rešitev je predstavil Matija Bevk, razstavo pa so si ogledali tudi premier Miro Cerar, finančna ministrica Mateja Vraničar Erman in predsednik odbora DZ za kulturo Dragan Matić. Odprta bo do konca oktobra.