STA, 23. 3. 2019

V Kranju premiera Bernhardove drame Zabava za Borisa

Prešernovo gledališče v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj ob letošnji 30. obletnici smrti enega največjih avstrijskih dramatikov Thomasa Bernharda uprizarja njegovo prvo dramo Zabava za Borisa. Predstava, ki jo režira Snežana Trišić, bo premiero v kranjskem gledališču doživela drevi ob 19.30.
Foto: Nada Žgank
Foto: Nada Žgank
Foto: Nada Žgank
Foto: Nada Žgank
Foto: Nada Žgank
Foto: Nada Žgank
Foto: Nada Žgank
Foto: Nada Žgank
Foto: Nada Žgank
Foto: Nada Žgank
Foto: Nada Žgank
Foto: Nada Žgank
Foto: Nada Žgank
Foto: Nada Žgank
Foto: Nada Žgank
Foto: Nada Žgank
Foto: Nada Žgank
Foto: Nada Žgank
Foto: Nada Žgank
Foto: Nada Žgank
Foto: Nada Žgank
Foto: Nada Žgank

Bernhard je Zabavo za Borisa napisal leta 1970, v njej pa z radikalno družbeno kritiko meril natanko tja, kjer se je kotilo in pod pretvezo dobrodelnosti prikrivalo seme zla. "Gre za neizprosno neposredno igro o dvoličnosti družbe in njenih posameznikov, ki z navideznim dobrodelništvom poskušajo prikriti svojo čustveno hendikepiranost in željo po (pre)moči," poudarjajo ustvarjalci predstave.

Srbska režiserka Snežana Trišić pojasnjuje, da že v Bernhardovi prvi drami njegov cinizem doseže vrhunec. "Ogoljeno in brutalno ironično nam je prikazal bolezen in deviacijo družbe, v kateri živimo, kot fašistoidno neoliberalno kapitalistično prizadetost," pravi in dodaja, da so v drami skoraj vsi brez nog, brez možnosti premikanja in vsega, kar bi jih lahko vodilo v upor, v drugačen svet, družbeni red ali sistem vrednot.

Temeljno izhodišče za režijsko interpretacijo tega Berhardovega dela je spoznati individualne, politične in filozofske vidike problemov, ki se odražajo kot celovita kolektivna invalidnost in prizadetost, ki prežemata celotno družbo, meni režiserka.

Dramaturginja predstave Marinka Poštrak pojasnjuje, da je sporočilo predstave večplastno. Eno izmed sporočil pa je ostra družbena kritika dvolične morale dobrodelnosti, ki za lažnim humanizmom skriva globoke korenine prikritega totalitarizma. "Bernhardova groteska govori na enem izmed nivojev o sprevrženem stanju sveta in predvsem o psihični hendikepiranosti ter njenih posledicah za družbo in tudi za posameznika v tej družbi," pravi.

Kot dodaja, drama govori o popolni polarizaciji sveta na bogate in revne, oboji so na takšen ali drugačen način hendikepirani. "Upor revnih in razžaljenih v svetu, ki ga vodijo emocionalni hendikepiranci in sadisti pod zastavo navidezne dobrodelnosti, je brez upa zmage in je obsojen na propad, saj bogati zlahka manipulirajo z njimi," navaja dramaturginja.

Hkrati se zgodba dogaja tudi na popolnoma intimni ravni pretanjenih odnosov med t.i. Dobro, ki je po prometni nesreči ostala brez nog, njeno služkinjo Johanno in breznogim brezdomcem Borisom, ki ga Dobra vzame iz azila za brezdomce na svoj dom. Poanta teksta se tako skriva tudi v zapletenih in skrajnih medčloveških odnosih.

V predstavi nastopajo Darja Reichman, Simon Šerbinek, Vesna Slapar, Blaž Setnikar, Borut Veselko, Miha Rodman, Brane Grubar, Judita Polak in Ciril Roblek.