Besedilo so ustvarili pisatelj Aleš Čar, Ana Kržišnik Blažica, ki podpisuje tudi režijo, in igralci. V predstavi se kot v nekakšnem časovnem stroju srečujejo vse pomembnejše osebnosti, ki so krojile zgodovino gledališkega življenja v Idriji.
Kot so na nedavni novinarski konferenci povedali ustvarjalci, želijo s predstavo odločevalce in nosilce kapitala v kraju opozoriti na to, da Idrija kot mesto s častitljivo gledališko zgodovino dandanes nima ustrezne gledališke dvorane z zaodrjem in ostalimi prepotrebnimi prostori, ki bi omogočala gledališke predstave in druge kulturne dogodke ter tako podprla dolgoročnejši obstoj ljubiteljskega gledališča v mestu.
V predstavi nastopajo idrijski ljubiteljski gledališčniki dveh generacij, starejše v okviru dramatičnega društva in mlade iz Male gledališke šole Gimnazije Jurija Vege Idrija.
Ponovitvi predstave bosta 10. in 19. novembra.
Idrijska gledališka stavba, ki je najstarejša zidana gledališka stavba na Slovenskem, je bila zgrajena leta 1769 iz gradbenega materiala, ki je ostal pri gradnji sosednjega rudniškega žitnega skladišča.Pobudo za gradnjo naj bi dali tedanji visoki rudniški uradniki nemškega rodu, ki so si tudi v Idriji zaželeli gledališkega dogajanja.
Nenavadni gledališki podvig Idrijčanov je tedaj tako presenetil visokega dunajskega cesarskega uradnika, da je vzkliknil: "Kaj takega se lahko primeri samo v Idriji!"
V gledališču so do sredine 19. stoletja nastopale potujoče nemško in italijansko govoreče igralske skupine, po letu 1850 pa je dobivalo čedalje izrazitejši slovenski značaj. Kot prva so v slovenskem jeziku uprizorili igro Tat v mlinu, v letih 1853 in 1856 sta bili uprizorjeni tudi Linhartovi veseloigri Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi.
Po letu 1889 je postalo gledališče povsem slovensko. Idrijčan Vinko Lapajne je ustanovil Dramatično društvo Idrija, v katerem so poleg domačih ljubiteljskih igralcev gostovala tudi slovita imena slovenskega gledališča. Po drugi svetovni vojni so gledališke predstave umaknili z odra, gledališče, ki je danes v lasti občine Idrija, pa je postalo mestna kinodvorana. Od leta 2015 jo upravlja Mestna knjižnica in čitalnica Idrija.