Začetek 20. stoletja, ko je Molnar besedilo napisal, oziroma čas pred prvo svetovno vojno je izjemno podoben času, ki ga zdaj živimo. "To je bil čas krize, čas naraščajoče nestrpnosti, predvsem pa čas strahu ... in čas, ki je pravzaprav nesvoboda kljub temu, da je bilo za to besedo uporabljenega veliko papirja," je poudaril Samobor.
Liliom iz leta 1909, ki ga je prevedel Jože Hradil, govori o želji, o hrepenenju, ki presega skromne življenjske okoliščine in vodi posameznika k izpolnitvi sanj, so zapisali v Drami.
Liliom brezkompromisno sledi svojim sanjam ne glede na posledice. Želi si, da bi z dekletom Juli kljub izjemno slabim življenjskim okoliščinam živela vznemirljivo, polno, človeka vredno življenje. Verjame, da je mogoče delati ne samo za preživetje, temveč predvsem zaradi ljubezni. Liliom in Juli ne pristaneta v konformistično življenje, kakršno živi večina, in sprejmeta tudi posledice svojih dejanj.
Zgodba je po Samoborjevih besedah pretresljiva in se jo da zelo prenesti v današnji čas, zaradi česar je prišlo tudi do priredbe, ki so jo ustvarile Selma Spahić, Eva Kraševec in Tatjana Stanič.
Kot je pojasnila režiserka, so v priredbi celoten svet predstave jezikovno reducirali na besednjak, primeren "za čustveno inhibiran svet, v katerem pravzaprav ni dovoljeno čustveno odzivanje".
"Ena večjih iluzij sistema, v katerem živimo, je, da vsi začenjamo z iste točke in imamo enake možnosti," je povedala. V predstavi so se ukvarjali z gnevom, ki se pojavlja v družbi in ga je mogoče opaziti na več ravneh.
Ob tem je dramaturginja Kraševec pojasnila, da ima Molnarjeva drama "kvaliteto, ki jo je občinstvo prepoznalo že v 20. letih minulega stoletja". S posebno nežnostjo govori o socialnem robu. Dramaturško se ji je zdelo najbolj zanimivo, kako socialni rob in brezkompromisnost, ki jo Liliom in Juli živita, misliti v današnjem času.
Predstavo, v kateri poleg Aljaža Jovanovića v vlogi Lilioma in Tine Vrbnjak v vlogi Juli med drugim nastopajo še Petra Govc, Nina Ivanišin, Veronika Drolc, Branko Jordan in Vojko Zidar, so med drugim ustvarjali še lektorica Tatjana Stanič, koreograf Thomas Steyaert, scenografinja Mirna Ler, kostumografinja Darinka Mihajlović, skladatelj Draško Adžić in oblikovalec luči Pascal Merat.