STA, 21. 5. 2019

V Cankarjevem domu po razstavi še koncert v počastitev 100-letnice slovenskega baleta

Stoletnico slovenskega baleta bo v Cankarjevem domu poleg razstave zaznamoval še nocojšnji slavnostni baletni koncert, na katerem bodo nastopile zvezde mednarodnih koncertnih odrov. S koncertom se bodo spomnili bogate zgodovine slovenskega poklicnega baleta, ki je danes nepogrešljiv del mednarodnega baletnega prostora.

Foto: Pixabay

Na nocojšnjem baletnem večeru v Gallusovi dvorani bodo med drugim nastopili prvakinja Državnega nemškega baleta v Berlinu, sicer balerina ruskih korenin Ksenia Ovsyanick, prvakinja Baleta Dunajske državne opere Natascha Mair, prvakinja Kubanskega baleta iz Miamija Gretel Batista ter prvaka Nacionalnega baleta v Madridu Haruni Otani in Angel Garcia.

Predstavili se bodo tudi prvakinja Baleta HNK Zagreb Iva Vitić Gameiro, prvak Državnega nemškega baleta v Berlinu, sicer ruski baletnik Dinu Tamazlacaru, mladi avstrijski baletnik in prvak Baleta Dunajske državne opere Jakob Feyferlik ter številni drugi tuji baletniki.

Med nastopajočimi iz slovenskih baletnih hiš bodo solisti Baleta SNG Opera in balet Ljubljana Tjaša Kmetec, Nina Noč in Petar Đorčevski ter solisti Baleta SNG Maribor Asami Nakashima, Catarina de Meneses, Yuya Omaki, Ionut Dinita, Anton Bogov in Jelena Lečić.

Baletniki se bodo predstavili v slovitih baletih, kot so Labodje jezero na glasbo Petra Iliča Čajkovskega, Peer Gynt na glasbo Edwarda Griega, Don Kihot na glasbo Ludwiga Minkusa, La Boheme Giacoma Puccinija in Adagietto na glasbo Gustava Mahlerja.

Projekt je nastal v koprodukciji z Društvom baletnih umetnikov Slovenije in v sodelovanju s SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Maribor, so sporočili iz Cankarjevega doma.

Koncert sledi razstavi, ki so jo v Cankarjevem domu odprli minuli teden. Jubilejna razstava, ki jo je oblikovala Mojca Turk, predstavlja zgodbo o baletu na Slovenskem, o poklicu baletnih plesalcev, o njihovem telesu in odkrivanju umetniških svetov skozi različne vloge v baletnih predstavah.

Ob tem opozarja tudi na nekatere pomembne spremljevalne umetnosti, kot so koreografija, glasba, kostumografija in scenografija. Vzpostavlja dialog s to dragoceno nesnovno dediščino od druge polovice 18. stoletja, ko je Ljubljana videla prve balete potujočih italijanskih in nemških gledaliških družin, do prvih slovenskih baletov, baletnih solistov in koreografov.