B-51, 10. 6. 2013

Đurkovićeva Kasandra ponovno v Ljubljani

V nedeljo, 16. junija 2013, ob 20. uri bo v Slovenskem mladinskem gledališču v okviru programa 4. Mednarodnega filozofskega simpozija Miklavža Ocepka, ki je letos posvečen 200-letnici rojstva Sørena Kierkegaarda, na sporedu predstava Kasandra Ljubomira Đurkovića.
:
:
Foto: Duško Miljanić
Foto: Duško Miljanić
Foto: Duško Miljanić
Foto: Duško Miljanić
Foto: Duško Miljanić
Foto: Duško Miljanić

Gre za mednarodno koprodukcijo slovenskih, črnogorskih, hrvaških, srbskih in makedonskih ustvarjalcev o antični prerokinji Kasandri, ki na specifičen, aktualen in intrigantski način povezuje antični teater s postdramskim gledališčem. Predstava je odprla 16. EX PONTO leta 2009 in še pet evropskih festivalov, prejela več nagrad in še vedno gostuje po različnih festivalih ter gledališčih po Evropi. Vrhunska zasedba, tako režiser kot avtor sta ena od najbolj eminentnih črnogorskih ustvarjalcev.

O predstavi
Antično prerokinjo Kasandro, ki ji zaradi prekletstva Apolona nihče ne verjame, čeprav se njene napovedi uresničijo, je avtor besedila Ljubomir Đurković postavil v sodoben kontekst in jo povezal z liki iz antičnih tragedij, ki so v predstavi preobraženi v ženske. Kasandri odkrito in brez zadržkov pripovedujejo o svojih brutalnih usodah in javno razgalijo najtemačnejše skrivnosti. Đurkovićev tekst vsebuje vse elemente antične drame tragičnih junakov z usodami, ki jim ne morejo ubežati, njihove zgodbe pa se prepletajo kot v kakšni televizijski soap operi.

Popkovina drame se navezuje na preroštvo, saj je povod za nastanek mednarodnega projekta vedeževanje, resnični dogodek iz leta 2006, ki so mu bili priča avtor teksta, režiser, producent in igralec. Vendar je to vse prej kot pripoved o resničnem dogodku, temveč koketiranje z vzvišenim in banalnim, kombinacija novih in starih mitov, ki se kot obrazci ponavljajo skozi tisočletja. Z veliko ironijo se skozi prizmo vedeževanja na odru vrstijo grehi ene junakinje za drugo; čeprav so se same odločile za ta korak, se ne zavedajo, kaj vse jih čaka in kako se bo njihov intimni pekel končal. Gledalci pa se nenadoma znajdejo v položaju, ko začnejo iskati meje med usodo in potrebo, moralo in predsodki.

Predstava z elementi resničnostnega šova kot dominantne forme medijske kulture 21. stoletja, performansa, sodobnega, dokumentarnega in antičnega gledališča je patent, ki povezuje gledališko umetnost in resničnost. Ob glavnih junakinjah se na odru pojavljajo tudi osebe, ki so na lastni koži doživele vedeževanje. V tem duhu postavlja režiser teze in antiteze o vprašanjih, ki begajo in vznemirjajo: Kaj je ljubezen in do kod seže? Kaj je obsojanje in čemu služi? Od kod potreba za glasno izpovedjo najglobljih intimnosti pred množico neznancev? Ali obstaja jasnovidnost? Držimo res niti življenja sami v rokah ali jih nekdo tam zgoraj meša?

Ljubomir Đurković, Črna gora, SMG

Povezani dogodki

Kulturno društvo B-51, 21. 3. 2016
Nekrolog: Damir Domitrović (1963-2016)
Kulturno društvo B-51, Ex Ponto, 5. 11. 2010
Kralj umira v Bukarešti