Umrl je dr. Andrej Inkret

Inkret je bil med drugim eden od pobudnikov in soustanoviteljev Nove revije, v 90. letih prejšnjega stoletja pa dekan Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Leta 1981 je za knjigi Spomini na branje in Novi spomini na branje prejel nagrado Prešernovega sklada, v Novem Sadu pa še Sterijevo nagrado za gledališko kritiko.

Kot je zapisal literarni zgodovinar in literat Denis Poniž, se je Inkret kmalu po študiju dramaturgije oblikoval v eno najbolj prepoznavnih osebnosti v sodobni slovenski teatrologiji in teoriji dramaturgije.

Izšolal je generacije dramaturgov, igralcev in režiserjev in s svojim kritičnim peresom beležil produkcije več slovenskih poklicnih in eksperimentalnih gledališč, literarno produkcijo in kulturne pojave, ki so oblikovali drugo polovico prejšnjega stoletja.

Svoje prodorne gledališke kritike, ki so vedno zadele v jedro dramaturškega problema, ob njem pa razkrivale tudi druge elemente, ki so oblikovali plasti vsakokratne predstave, je zbral v več knjigah. Spremljal je gledališko dogajanje v republikah bivše Jugoslavije, objavljal v vseh najpomembnejših jugoslovanskih revijah in časopisih. Oblikoval se je tudi kot esejist, meni Poniž in izpostavlja njegovo temeljno uredniško delo pri objavljanju del Edvarda Kocbeka.

"Kot človek je bil duhovit sogovornik, izjemno elokventen, pri sodelovanju z njim v seminarjih, vse od daljnega leta 1988, so bili zame velikokrat dragocena spodbuda in spodbuda za nova iskanja na področju teatroloških znanosti," se spominja Poniž.

Kot predstavnik t. i. perspektivovske generacije, ki je v slovensko kulturo in literaturo vnesla novega duha, kjer so veljali argumenti in ne avtoritete, je tudi kasneje ohranjal kritično in konsekvento distanco tako do tradicionalističnih pojavov kot do praznih gledaliških "eksperimentov".

Posebej v času po osamosvojitvi je spremljal kulturnopolitično realnost, tako da se je z vsem svojim objavljenim opusom, raznovrstnim in nemalokrat dramatično zaostrenim, vpisal med najpomembnejše avtorje naše sodobnosti. Po Poniževih besedah je bil "človek peresa, človek duha, človek gledaliških desk".

Andrej Inkret se je rodil 29. aprila 1943 v Celju. Po maturi na celjski gimnaziji se je leta 1962 vpisal na dramaturški oddelek AGRFT v Ljubljani in leta 1968 diplomiral z nalogo o dramatiki Dominika Smoleta, Primoža Kozaka in Petra Božiča. Po diplomi je kot dramaturg lektor delal v ljubljanski Drami, pozneje pa kot novinar in kritik v kulturnem uredništvu Dela.

Bil je član uredništev Tribune, Perspektiv in Problemov. Leta 1980 je bil na AGRFT izvoljen za docenta, 1985 je doktoriral, leto pozneje postal izredni, leta 1991 redni profesor, pozneje pa tudi predstojnik oddelka za dramaturgijo. Med letoma 1991 in 1999 je bil dekan. Za izrednega člana SAZU je bil izvoljen leta 2003, za rednega pa leta 2009.

Štiri desetletja je v različnih publikacijah spremljal in kritično ocenjeval tekočo produkcijo vseh slovenskih gledališč. Ob tem je nastala vrsta obsežnih monografij in pričevanj o sodobnem gledališkem dogajanju. Podpisal se je tudi pod več študij o posameznih delih in avtorskih opusih slovenskih avtorjev.

Drugo težišče sta predstavljali literatura in literarna zgodovina. V 70. letih je bil stalni referent za prozo, esej in dramo v Naših razgledih, objavil je troje knjig recenzij in esejev: Spomini in Novi spomini na branje (1977, 1980) in Izbranci (1990).

Ukvarjal se je tudi z literarnim in političnim Kocbekovim opusom. Med drugim je med letoma 1991 in 2008 uredil devet knjig njegovega zbranega dela. Bil je član Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra PEN.