Simon Stephens, ki velja za enega najbolj prepoznavnih avtorjev sodobnega britanskega gledališča, je igro, ki jo je napisal pred tremi leti, naslovil po znani pesmi legende ameriškega punk rocka Patti Smith iz leta 1975. Z navdihom rocka jo je oblikoval kot potovanje skozi sodobni svet, v katerem je edino merilo človekovega življenja uspeh, označen s slavo in denarjem.
Osrednji junak je rockovski zvezdnik Paul, ki se na koncertni turneji seli od mesta do mesta, od hotela do hotela, od ženske do ženske.
Absurdnost zvezdnikov, ki imajo na eni strani vse in na drugi nič, je po besedah režiserja Kice aktualna že 70 let. V tej drami ga je med drugim zanimal razvoj lika iz "dečka iz province" v zvezdnika mednarodnega slovesa, njegovo odtujevanje od družbe s tem, ko mesece preživi na turnejah, ter nenazadnje njegova nezmožnost ljubezni. "Človek, ki ljubi samega sebe, preprosto ne more ljubiti drugega," je Kica povedal na včerajšnji novinarski konferenci v SNG Maribor.
"Delo ima tudi politično noto, saj govori o tem, kaj dela kapitalizem človeku," je dodal. "Hkrati nosi žarek upanja, saj se mož bori za nekaj, za to malenkost človečnosti v sebi. Na žalost mu ne uspe. A že ta zavest, da to obstaja, je neke vrste upanje," je še povedal režiser, ki je svojo slovensko gledališko pot začel pred leti prav v Mariboru.
Glavno vlogo v tokratnem projektu Tisti občutek padanja je poveril Branku Jordanu, ki je z letošnjo sezono spet del ansambla Drame SNG Maribor. Igralec se je pri vstopanju v lik Paula, kot je dejal, bolj kot na neko specifično glasbeno ozadje osredotočil na njegove odnose. "Gre za odnose do sebe, do tega, kdo sem in kaj leži v meni, kakšne vrste demone posedujem, s kom se v življenju srečujem in kako to vpliva name, kako živim v družbi in podobno," je povedal.
"Spoznal sem, da v največji meri ta lik na površini določa to, da je ekstremno neposreden, v tem pa tudi izjemno zloben. Vsekakor človek, ki prizadene drugega, mogoče ne namenoma, človek, ki ne zdrži, da so ljudje okoli njega srečni, ker je sam nesrečen," je še povedal Jordan.
Takšna neposredna zloba, hudobija, cinizem, sadizem pa se mu osebno ne zdita tako tragični kot tista, ki je prikrita. "V svetu pravzaprav vlada prikrita zloba, prikrite laži, pretvarjanja, proti katerim se težje boriš," je poudaril.
Poleg Jordana so v igralski ekipi, ki šteje kar 18 igralcev, med drugim še Vladimir Vlaškalić, Eva Kraš, Nika Rozman, Mirjana Šajinović, Mojca Simonič, Ana Urbanc, Kristijan Ostanek, Matija Stipanič, Jurij Drevenšek, Irena Mihelič, Davor Herga, Matevž Biber, Nejc Ropret in Mateja Pucko.
Scenograf je Marko Japelj, kostumografinja Doris Kristić, glasba pa je delo Norvežana Kyrrea Kvama, ki sicer živi in dela na Dunaju.