STA, 19. 6. 2019

Simona Hamer in Jana Kolarič prvi dobitnici nagrade Gašperja Tiča za libreto

Nagrado Gašperja Tiča, ki jo je lani prvič razpisalo Mestno gledališče ljubljansko, je žirija namenila dvema avtoricama - Simoni Hamer za libreto Cimra in Jani Kolarič za libreto Dogodki v kraju Gabela. Nagrajenki so razglasili nocoj pred predstavo Addamsovi na Velikem odru. Žirija je v branje prejela devet libretov.

Gašper Tič / Foto: Jože Suhadolnik

Libreto Cimra je portret sodobnega sveta mladih ljudi iz združene Evrope, ki jih program Erasmus začasno vsadi v tuje okolje, v katerem pa jim ob zagotovljenih študijskih pogojih in trku z drugimi kulturami subtilno prikaže tudi temni lesk negotove prihodnosti po končanem študiju. Ko se mlado dekle znajde na Dunaju, kjer se ob študijskih obveznostih udinja kot varuška pri avstrijski družini, se zaljubi v novega cimra, mladega, kubanskega glasbenika.

Kot piše v utemeljitvi, Simona Hamer spretno izostri to ironično sliko mladih ljudi, ki so naklonjeni sobivanju z drugimi kulturami, medtem ko tradicionalno okolje države gostiteljice še vedno goji ozkosrčnost in vsesplošni prezir do tujcev. Libreto je posut z drobnimi duhovitostmi na račun birokracije, zaplankanosti in samozaverovanosti posameznih družbenih slojev ter tudi referencami na znane muzikale. V glasbenem smislu ponuja široko žanrsko in tematsko obdelavo, od alpskih poskočnic do valčka, klasične in seveda kubanske glasbe.

Libreto Cimra, katerega melodramatsko jedro je negotova usoda ljubezenskega razmerja dveh mladih, se ves čas spretno izogiba pastem konvencije. Na vsebinski ravni to počne s kritičnim poudarjanjem obstoječih družbenih razmerij, ki ostajajo nespremenjena kljub javno sprejetim "multi-kulti" vrednotam, na formalni ravni pa se ves čas izmika pričakovanim dramaturškim obratom. Libreto Simone Hamer je scela sodobno delo, ki opisanega sveta ne olepšuje in bralcu ne nudi eskapističnega udobja oziroma zatekanja v frivolnost, še piše v utemeljitvi.

Libreto Dogodki v kraju Gabela, pisan v gibkih in živahno tekočih verzih, se ozira v 80. leta minulega stoletja, ko se je relativno obskurni zgodovinar iz Mehike zoperstavil splošno sprejeti teoriji, da je Troja stala v Mali Aziji. V svojem temeljnem delu z naslovom Homerjevo slepo občinstvo je Trojo prestavil v mestece Gabela v Bosni in Hercegovini.

Jana Kolarič nas postavi v epicenter prevrednotenja preteklosti, kjer se prebivalci Gabele zaženejo v turistično ekspanzijo, ki naj jo okrona gledališka uprizoritev Iliade. Osebe muzikala, ki so poimenovane z imeni junakov iz Homerjeve Iliade, vodijo podobna ali celo enaka hotenja in strasti. Avtorica virtuozno prepleta prazgodbo evropske civilizacije z zgodbo Gabele, kar sproži več asociacij na ne zgolj našo ne tako davno preteklost, pač pa tudi na našo sedanjost. Na misel nam prihajajo na novo izumljene krajevne identitete, s katerimi se tudi v Sloveniji radi kitimo, da bi privabili neuke tujce z globokimi žepi, je zapisala žirija.

Libreto na glasbeni ravni ponuja možnost poigravanja različnih etničnih melosov s področja hribovitega Balkana. Poleg žuborečih verzov ga odlikujejo trdna struktura, prepoznavna tipologija likov, domiselna preslikava zgodovinsko-epskih prvin v sodobne dramske položaje in hudomušen humor. Jana Kolarič v libretu Dogodki v kraju Gabela z veščo roko in zaokroženo izriše pomanjšano sliko današnjega sveta, je sklenila žirija.

Žirijo za podelitev nagrade Gašperja Tiča za izvirni libreto so sestavljali Iva Krajnc Bagola, Matej Bogataj, Davor Herceg, Jaka Ivanc in Ira Ratej.

 

Povezava: Obrazložitev

Nagrada Gašperja Tiča, Jana Kolarič, Simona Hamer