Vodja novomeške izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Klavdija Kotar je na nedavni novinarski konferenci povedala, da bodo po zamislih lutkarice in članice Taus Teatra Tatjane Grabrijan za otroke in mladino v obliki kamišibaja oziroma pripovedovanja zgodb ob ilustracijah Maje Grabrijan uprizorili Trdinovi bajki Gospodična in Velikani, za odrasle pa ob ilustracijah Tatjane Grabrijan še njegovo Kresno noč.
Predstave bodo pripravili v različnih okoljih in prizoriščih, premiero omenjene Kresne noči pa v petek v galeriji Simulaker. Med drugim bodo Trdinovi kamišibajki Gospodična in Velikani uprizorili tudi pri izviru Gospodične na Gorjancih.
Pripovedovali bodo Rok Glavan, Samo Dražumerič ter Tatjana in Enja Grabrijan. Glasbeno spremljavo bo prispevala vokalna skupina Mezzo, režiserka je Jelena Sitar.
Pri omenjenem podvigu so se s Taus Teatrom povezali Društvo kamišibaj Slovenije, projekt Slovenske pisateljske poti Društva pisateljev Slovenije, novomeška vokalna skupina Mezzo in tamkajšnja izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti.
V Mengšu rojeni pisatelj, zgodovinar, zbiralec ljudskega blaga in med drugim avtor znanih Bajk in povesti o Gorjancih Janez Trdina (1830-1905) se je po kazenski predčasni upokojitvi zaradi "pohujševanja mladine in njenega ščuvanja proti državi in cerkvi" leta 1867 preselil v novomeški Bršljin, kasneje pa je stanoval v mestnem središču.
V Novem mestu, kjer je preživel skoraj štiri desetletja in spisal svoja glavna dela, je tudi umrl. Pokopan je na tamkajšnjem pokopališču v Ločni. Leta 1923 so najvišji vrh Gorjancev, dotedanjo Sveto Jero ali ljudsko Kuk, na pobudo novomeškega profesorja Ferdinanda Seidla preimenovali v Trdinov vrh.
Novomeška pisateljica Ilka Vašte mu je posvetila roman Izobčenec s številnimi življenjepisnimi podatki, ki so se ohranili prav po njeni zaslugi, Mestna občina Novo mesto pa je ravno tako po njem poimenovala svoje najvišje priznanje za kulturo, Trdinovo nagrado.