MGL, 18. 2. 2011

Romeo in Julija na gostovanje v Sarajevo na Sarajevsko zimo

Mestno gledališče ljubljansko bo v nedeljo, 20, februarja, ob 20. uri na 27. mednarodnem festivalu Sarajevska zima v Sarajevu odigralo 33. ponovitev Shakespearovega Romea in Julije v režiji Diega de Bree.

foto Barbara Čeferin

Sarajevska zima je tradicionalni kulturno-umetniški dogodek, ki ga organizira Mednarodni mirovni center Sarajevo. Program festivala je raznolik in sestavljen iz gledaliških predstav, filmskih projekcij, predstavitev vizualnih umetnosti, glasbenih in literarnih dogodkov, razstav in delavnic. Festival kljub vsem okoliščinam preteklih let poteka neprekinjeno, zato je tudi postal simbol svobode, ustvarjanja in spoznavanja z različnimi kulturami in civilizacijami sveta.

Romeo in Julija
21. septembra 2010 so na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega premierno uprizorili tragedijo Williama Shakespeara Romeo in Julija v prevodu Otona Župančiča. Prvo uprizoritev te sezone je režiral Diego de Brea, ki je tudi scenograf in oblikovalec svetlobe, dramaturginja je Petra Pogorevc, za jezik je skrbela lektorica Maja Cerar, kostumografijo je zasnoval Leo Kulaš, oblikovalec zvoka je Silvo Zupančič in sooblikovalec svetlobe Branko Šulc.

Igrajo Nika Rozman k. g., Matej Puc, Jure Henigman, Domen Valič, Jaka Lah, Bernarda Oman, Milan Štefe, Tanja Dimitrievska, Jožef Ropoša, Boris Kerč in Lotos Vincenc Šparovec.

Kratka zgodba
Mladostniško vihravi Romeo (Matej Puc) opazi na plesu Capuletovih lepo Julijo (Nika Rozman). Ne vedoč, da sta sin in hči sprtih družin, se mlada človeka strastno zaljubita. Skrivaj se poročita in v poročni noči užijeta slast ljubezni, potem pa mora Romeo zaradi spleta nesrečnih dogodkov in nesmiselnih smrti zapustiti mesto. Julijin oče medtem vsijuje hčeri drugega snubca. Julija v skrajni stiski privoli v srhljivi »rešilni« načrt patra Lorenza (Milan Štefe). Sledi vrsta usodnih naključij in tragičnih preobratov, načrt se izjalovi, posledica pa je smrt mladih zaljubljencev.


foto Barbara Čeferin

Tragedija Romeo in Julija je eno zgodnejših Shakespearovih del in verjetno najslavnejša ljubezenska zgodba vseh časov. Vsaj toliko kot o ljubezni pa nam govori tudi o sovraštvu. Kaj je bilo vzrok za silno mržnjo med veronskima družinama Capuletov in Montegov, ne bomo nikoli izvedeli. Vemo pa, da je togotna zaslepljenost sprožila plaz usodnih dogodkov, ki so strahotno zaznamovali vse, spoznanje o nesmiselnosti njihovega početja in sprava pa sta, kot se to mnogokrat zgodi, prišla prepozno. Poleg ljubezni in prijateljstva, sovraštva, maščevalnosti in smrti so teme zgodbe tudi boj posameznika proti družbi, pomen usode in naključij v človekovem življenju, mladostniška nepremišljenost in prepad med generacijami …

Shakespeare je prepletel osnovno zgodbo s stranskimi motivi ter vnesel v igro tudi komične elemente, ki še povečajo in poudarijo njene tragične razsežnosti. Tragedija Romeo in Julija spada med najpogosteje uprizarjana Shakespearova dela v gledališču, doživela pa je tudi vrsto priredb za film, mjuzikel, opero in balet.

 

MGL, Sarajevska zima, Sarajevo