Tina Kosi, 13. 9. 2018

Raznolika tematika drame Naše skrivnosti

Slovensko ljudsko gledališče Celje, Béla Pintér NAŠE SKRIVNOSTI, režija Nikola Zavišić, premiera 13. september 2018.
Foto: Uroš Hočevar/SLG Celje
Foto: Uroš Hočevar/SLG Celje
Foto: Uroš Hočevar/SLG Celje
Foto: Uroš Hočevar/SLG Celje
Foto: Uroš Hočevar/SLG Celje
Foto: Uroš Hočevar/SLG Celje
Foto: Uroš Hočevar/SLG Celje

Béla Pintér je sodobni madžarski režiser, dramatik in igralec. Rojen je leta 1970 v Budimpešti. Pri sedemnajstih se je kot igralec pridružil neodvisni gledališki skupini Arvisura, leta 1998 pa je ustanovil svojo skupino Béla Pintér és Társulata (Béla Pintér in skupina), skrajšano PBEST, zanjo piše tekste, režira in v njih tudi igra. Skupina uprizarja sodobne produkcije, ki temeljijo na analitičnem, kritičnem in ironičnem opazovanju madžarske družbe. Vse teme razvija skozi osebno perspektivo, fokusirano na posameznikove probleme, razmišljanja, stanja in dejanja. V svojih delih je objektiven in prikazuje značilne poteze sodobne ali polpretekle madžarske zgodovine in družbe. Dramaturgija njegovih iger izhaja iz klasične dramske tradicije, vendar je hkrati edinstvena in originalna. Življenje razume kot absurdno, zato se v njegovih dramah prepletata tragedija in komedija. Pintér je mojster presenetljivih, komičnih preobratov v najbolj grozljivih situacijah.

Madžarska je danes država z agresivnim političnim diskurzom. Kljub temu, da Pintér neusmiljeno napada ravno najbolj nevralgične točke madžarske družbe, so njegove predstave – predvsem zaradi zgodb in problemov posameznikov ter ujetosti oseb v kolesje družbenozgodovinskih dogodkov – zanimive tudi za širše evropsko in celo svetovno občinstvo.

Njegova skupina je danes ena najbolj prepoznavnih, pomembnih in inovativnih gledaliških skupin na Madžarskem. PBEST s svojimi predstavami gostuje po Evropi in Združenih državah Amerike, na številnih priznanih festivalih so dobili mnoge nagrade. S predstavo Naše skrivnosti so gostovali na pomembnih evropskih festivalih: Sterijevo pozorje, Novi Sad, Srbija; Dani satire Fadila Hadžića v Zagrebu, Hrvaška; Transitions 3. Osrednji evropski festival v Atenah, Grčija; MESS v Sarajevu, Bosna in Hercegovina; 9. Festivals Politik im Freien Theater, Freiburg, Nemčija; Theaterfestival Basel v Švici; Borštnikovo srečanje v Mariboru, Slovenija; »New Plays from Europe« Theatre-Biennale Staatstheater Wiesbaden, Nemčija; Festival Theaterformen, Braunschweig, Nemčija; TESZT, Temišvar, Romunija; Wiener Festwochen, Dunaj, Avstrija. Zanjo so prejeli naslednje nagrade: najboljša predstava, najboljša drama in najboljši igralec na Danih satire v Zagrebu 2016, nagrado Združenja gledaliških kritikov Madžarske za najboljšo predstavo in najboljšo novo dramo 2014 in nagrado na VIDOR Festivalu v Nyíregyházi za najboljšo predstavo 2014.

Igra Naše skrivnosti je doživela premiero leta 2013 v Budimpešti. Avtor je začetek dogajanja postavil v zgodnja 80. leta prejšnjega stoletja, ko je bila Madžarska še globoko v komunizmu. Tematsko se drama navezuje na večkrat nagrajeni nemški film Življenje drugih (2006), ki govori o Stasiju v DDR. Béla Pintér v svoji drami obravnava teme, ki so v družbi tabuji: vpliv tajnih služb na življenje posameznika, sumničenja in izdaja najbližjih, pedofilija …

Razpre problem pedofilije, ki je v dramatiki redko uporabljen, in s pretanjenim občutkom gradi svet, ki je izjemno prepričljiv, življenjski, čeprav govori o mejnih situacijah, v katerih se znajde posameznik.

Osrednja oseba drame je István, ki zbira ljudske pesmi po državi. S prijatelji in ženo Kato vodijo plesno hišo, kjer pojejo, plešejo folkloro in se družijo. Plesne hiše na Madžarskem so bile v tistem času zelo priljubljene, saj so bile zbirališča družabnosti, odprtosti ... Skozi glasbo in ples so ohranjali svojo kulturno dediščino. István sam v drami opiše njihovo gibanje kot družino, znotraj katere vlada posebna čistost in prav to po Istvánovem mnenju pritegne toliko ljudi k sodelovanju z njimi.

Istvánova žena Kata ima iz prejšnje zveze hčer Timike, ki je stara sedem let. Ob pričetku drame se István izpove prijateljevi mami, psihiatrinji dr. Elviri Szádeczky. Pove ji, da je njun zakon s Kato mrtev, saj si je ne želi več. Skozi pogovor izvemo, da se ni zaljubil ne v drugo žensko ne moškega. Prizna ji, da ga spolno privlači Timike, in trdi, da ni nikoli ničesar poskušal, saj ve, da ne sme. Kata sumi, da je István impotenten ali pa se je zaljubil v drugo žensko. Dr. Elvira Szádeczky mu svetuje, naj se čim prej odseli, dogovorita se tudi za terapije. István deluje toplo in simpatično, tekom drame pa se postopoma razkriva, da pri njem ne gre le za željo, temveč za dejansko ponavljajočo se oralno zlorabo otroka. Kljub temu ga ima Timike srčno rada, ima ga za svojega očeta in je izjemno navezana nanj. Zlorabo jemlje kot igro, ki je njuna skrivnost.

István ni vedel, da so imele varnostne službe pri dr. Elviri Szádeczky prisluškovalne naprave. Skoraj vsi javni objekti v vzhodnem bloku so imeli nameščene prisluškovalne naprave in tajne službe so aktivno opravljale svoje delo. Posamezniki so ovajali svoje bližnje zaradi denarja, vere v sistem, zlobe ali pa pod prisilo, kot je to v primeru naše drame. Ko so imele obveščevalne službe o človeku (ali o kom od njegovih bližnjih) dokaze za kaj spornega (pogosto je šlo za homoseksualnost), so ga prisilile v sodelovanje z njimi in ga držale v šahu. István je tako povabljen na pogovor k tovarišu Pánzélu, ta ga za trenutek nalašč pusti samega.

V tem trenutku se pojavi Szujó – prijatelj s folklore. Pintér odpre drugo bolečo temo v drami: izdajstvo prijateljev. Szujó je član plesne skupine, iz njega se pogosto norčujejo, ker ne zna tako dobro plesati in peti kot ostali. Leta zasmehovanja v njem vzbudijo maščevalnost in prav on prisili Istvána v sodelovanje z varnostnoobveščevalnimi službami. In čeprav je marsikdo med nami prepričan, da ne bi nikoli izdal bližnjega, ga ovajal ali mu kakorkoli namerno škodil, zgodovinska dejstva govorijo drugače. Zelo jasen prikaz tega najdemo v knjigi Orlanda Figesa Šepetalci, Zasebno življenje v Stalinovi Rusiji, prevedeni tudi v slovenščino. Knjiga jasno prikaže, da so nekateri zaradi prepričanja v sistem, ki je nad posameznikom, ovajali svoje najbližje – soproge, starše, otroke, prijatelje, nekateri so to počeli zaradi materialnih koristi, drugi iz hudobije in starih zamer …

István je vedno bolj razdvojen. Razpada mu zakon s Kato, sooča se s pedofilskim problemom, sedaj pa ga varnostnoobveščevalne službe prisilijo v sodelovanje, s katerim bo moral izdati svojega prijatelja iz plesne hiše Imreja, ki je glavni urednik in pisec ilegalnega časopisa (samizdata) Železna zavesa. Samizdat je bila pogosta oblika desidentske dejavnosti v totalitarističnih sistemih, v katerih so posamezniki naskrivaj izdajali vse tisto, kar je uradna politika cenzurirala. Izvodi časopisov in literarnih del so romali naskrivaj od bralca do bralca. Stroge kazni so bile že za tiste, ki so jih ujeli, da imajo pri sebi le izvod samizdata, za urednike in pisce so bile kazni še toliko strožje. Ruski desident Vladimir Bukovsky, ki je zaradi samizdata preživel dvanajst let v psihiatričnem zaporu, delovnem taborišču in navadnem zaporu, je o samizdatu zapisal: »Napisal sem ga sam, uredil sam, cenzuriral sam, objavil sam, distribuiral sam in preživel čas v zaporu zaradi njega sam.« Ilegalni časopisi so bili področje, ki je zanimalo varnostnoobveščevalne službe. István se skuša sprenevedati in poroča o nepomembnih informacijah, a nesrečni splet naključij pripelje obveščevalce do zasega ciklostila in izvodov samizdata, za kar je Imre aretiran. Prijatelji so sumili, da je Imreja izdala njegova partnerica Bea, ki je zagrizena komunistka in podpornica komunističnega sistema. Sama sicer zaznava nekatere sistemske napake, vendar se tolaži s tem, da ta sistem vsaj ne izhaja iz »izkoriščanja človeka po človeku«, predvsem pa, da je to sistem, ki bo večno obstal, torej se mora posameznik prilagoditi sistemu. Naslednja tema drame je zgodba Imreja in Bee. Imre je zapustil svojo ženo in sina Ferenca prav zaradi Bee. Pintér duhovito preigrava vprašanja ločitve, nove zveze, nesprejemanja novega partnerja s strani otrok, različnih političnih opredelitev nekega para …

Pintér odpira svet ljudi z najrazličnejšimi problemi in v dinamičnem prikazu kratkih prizorov s tragičnimi zgodbami posameznikov predstavi verno sliko Madžarske v začetku osemdesetih let. Njegovo dramo odlikuje hiter ritem, zanimivi preobrati, ena največjih kvalitet pa je, da kljub težkim temam ne izgubi občutka za humor in ironično distanco.

Naše skrivnosti je drama brez junaka, vsi imajo svoje napake in težave, ki delujejo življenjsko.

Pintér je v nekem intervjuju dejal, da je želel v drami opisati življenje posameznikov za železno zaveso in da na Madžarskem še vedno niso javno objavili seznama ljudi, ki so sodelovali z varnostnoobveščevalnimi službami. Razkrivanje in razumevanje preteklosti osvetljuje tudi sedanjo družbo. V Pintérjevi drami so tisti, ki so v prejšnjem sistemu aktivno sodelovali na najrazličnejše podle načine, na visokih pozicijah tudi v sodobni Madžarski: Szujó je na primer namestnik premiera. Po drugi strani nekateri končajo žalostno: István stori samomor, Kata je zapita in v podhodih igra violino …

Pintér v nekem intervjuju pravi, da so osrednje teme drame labirinti laži, nikoli povedanih resnic in skrivnosti, ki zastrupljajo vse človeške odnose, in nezdrava zveza med politično močjo in posameznikom. Za vsakogar v družbi je koristno razumeti škodljive učinke zatiralne avtoritete ne glede na čas in geografsko lokacijo. Ta igra je lahko učna ura za vsa obdobja. Pintér opisuje, da je tema nekdanjih agentov, ki so v tem času na Madžarskem sodelovali z varnostnoobveščevalnimi službami, zelo aktualna, zato so o tem napisane številne knjige, kar mu je pomagalo pri pisanju drame. Lahko se je oprl na izvirne vire, dokumente in intervjuje. Čeprav so vsi dogodki in liki fiktivni, občinstvo najde podobnosti med dramski osebami in resničnim zgodovinskim dogajanjem. Pintér meni, da je raziskovanje preteklosti dolžnost in odgovornost tako posameznika kot tudi umetnika.

 

Viri in literatura

 


Povezava: Gledališki list uprizoritve (PDF)

Povezani dogodki

Tina Kosi, 21. 9. 2012
Ujetost v sistem
Tina Kosi, 3. 10. 2015
Svetlana Makarovič Pekarna Mišmaš
Tina Kosi, 10. 2. 2011
Paraziti ali kreativci? Kreativci!