STA, 11. 10. 2018

Prva premiera v ljubljanski Operi Offenbachove Hoffmannove pripovedke

SNG Opera in balet Ljubljana bo kot prvo letošnjo premiero uprizorilo opero Hoffmannove pripovedke Jacquesa Offenbacha. Posvetili so jo 35-letnici operne kariere tenorista Branka Robinšaka, ki se je prvič spopadel z glavno vlogo v njej. Pripravil jo je Aleksandar Popovski, ki je prvič režiral za ljubljanski operni oder. Premiera bo 11. oktobra ob 19.30.
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu

Francoski skladatelj Offenbach (1819-1880), bolj znan po svojih operetah, kot so Orfej v peklu, Lepa Helena in Sinjebradec, leta 2005 pa je bila v Ljubljani odmevna postavitev njegove opere Renske nimfe, je Hoffmannove pripovedke ustvarjal po predlogi nemškega umetnika iz obdobja romantike Ernsta Theodorja Amadeusa Hoffmanna, a ga je prehitela smrt. Orkestracijo je dokončal Ernest Guiraud.

Opera s prologom in epilogom ter tremi vmesnimi dejanji po libretu Julesa Barbiera in Michela Careeja prepleta sanjski in resnični svet. Osrednja oseba je Hoffmann, okoli katerega se vrti poetično in psihološko zastavljena zgodba o treh pesnikovih ljubeznih in njegovem propadu.

Makedonski filmski in gledališki režiser Popovski jo, kot je povedal na nedavni novinarski konferenci, vidi kot ep o ljubezni in potovanje skozi različne svetove. V njej je po njegovem mnenju bogastvo odnosov, vse pa je spojeno z muzo, ki "nas stalno vodi skozi umetnost". V trenutnem času, ko je po njegovih besedah na prvih treh mestih politika, šele na četrtem življenje, se mu to delo zdi pravo bogastvo, ker je v ospredju "tema o ljubezni, človeku in duši."

V Parizu so jo krstno uprizorili leta 1881, takrat brez tretjega dejanja, še istega leta pa so jo videli tudi v različici, kot je znana danes. Na ljubljanskem odru so jo prvič predstavili leta 1903, tokratna uprizoritev pa prinaša nekoliko drugačen vrstni red dejanj. Kot so pojasnili ustvarjalci, je bila takšna izvorna partitura, ki je sicer po Offenbachovi smrti pogorela, a so jo kasneje obnovili iz najdenih fragmentov.

Takšno zaporedje je v svoji zadnji postavitvi izbrala tudi londonska operna hiša Convent Garden, zanjo pa so se odločili, ker "glavnemu liku ponuja drugačno psihološko pot," je pojasnil umetniški vodja ljubljanske Opere Rocc.

Popovski je Hoffmannove pripovedke režiral na sceni skupine Numen, s katero sodeluje že 20 let. Kostumografinja je bila Beate Borrmann, koreografinja Georgeta Capraroiu, dramaturginja pa Tatjana Ažman.

Glavno vlogo bo pel prvak ljubljanske Opere Branko Robinšak, ki je na istem odru pred 35 leti debutiral v Mozartovi čarobni piščali. V Hoffmannu je prepoznal "nürnberškega Prešerna", poskušal se je poglobiti v Ljubljano in Nürnberg tistega časa in takratne gostilniške debate. Vendar pa se zgodba po njegovem mnenju "hitro prevesi v pripovedovanje treh ljubic, ki pa so pravzaprav samo ena ljubica, njegova muza, njegova umetnost, vse tisto, za kar živi in diha".

Po mnenju dirigenta Simona Dvoršaka, ki je prevzel glasbeno vodstvo, so Hoffmannove pripovedke ena najtežjih opernih partitur, ker vsebuje "konglomerat različnih stilov" in zahteva veliko koncentracije. Zahtevna je po njegovih besedah tudi glavna vloga, ker zahteva "izjemno zrelost in ponavadi je tako, da tenorji, ki to zrelost dosežejo, tega glasovno več ne zmorejo". Robinšaku je po njegovi presoji prišla v pravem trenutku, ko je na vrhuncu čustvene in vokalne moči. Njegova alternacija bo Jure Kušar.

V vlogi Olimpije se bodo izmenjevale gostje Martina Burger, Nina Dominko in Štefica Stipančević, Giulietta bosta Galja Gorčeva in Rebeka Radovan, Antonija pa Urška Arlič Gololičič, Martina Zadro in kot gostja Mojca Bitenc.

Povezani dogodki

Nina Kuclar Stiković, 11. 10. 2018
O umetniku, ki je postal muza