STA, 14. 5. 2010

Problematika gledališča je večplastna

V Slovenskem gledališkem muzeju so včeraj pripravili prvi posvet o Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Poznavalci problematike SSG so jo strnili na tri ravni: finančno stanje gledališča, programsko usmeritev in splošen odnos "matice do zamejstva".

 

Posveta se je udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš.

Na posvetu, ki je nastal na pobudo Slovenskega gledališkega muzeja in Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije, je svoja mnenja predstavilo več poznavalcev SSG, ki so z gledališčem povezani na različnih plateh. Izredni upravitelj SSG Andrej Berdon je dejal, da je pomembno, da so se strasti povezane s krizo pred sezono umirile, in da vsaj za zdaj "ostajajo v zakulisju".

Kot je poudaril, so sezono, čeprav skrajšano na pet mesecev, kljub vsem črnim scenarijem, uspešno izpeljali. Glede na lanski obračun in letošnji proračun gledališča finančna situacija SSG po njegovih besedah ni tako kritična, kot se je kazala pred sezono. Kot je spomnil, proračunska sredstva gledališča znašajo okoli 1,7 milijona evrov. Upa, da bo gledališče obstalo in začelo v prihodnosti odplačevati dolgove, ki pa po njegovih besedah tudi niso zaskrbljujoči.

Minister Žekš, ki se je uvodoma zahvalil organizatorjem za posvet, je dejal, da je bila ohranitev sezone velik uspeh gledališča, trenutno stanje gledališča pa ocenjuje kot stabilno. Poudaril je, da je osrednja Slovenija naklonjena SSG, novih finančnih sredstev pa kot slovenski minister ne more obljubiti, kar se boji, da velja tudi za italijansko stran.

Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) Rudi Pavšič se je strinjal s predhodnikoma, da "ni razlogov za preveliko skepso", nadaljnje delovanje SSG pa vidi v vzpostavitvi skupnega sistema za vsa tri mejna gledališča - v Trstu, Kopru in Novi Gorici, v boljši predstavitvi SSG širši italijanski javnosti ter v boljšem sodelovanju med manjšinami.

Pavščiču se zdi pomembna tudi priprava novega statuta, ki bo bolj funkcionalen in perspektiven za gledališče. Bardon je ob tem spomnil, da so lastniki SSG štirje: regija, mesto, država in krovne organizacije, ter da je treba najti ravnovesje med prevlado slovenskega interesa in glasom vseh tistih, ki teater sofinancirajo.

Po mnenju predsednika Sveta slovenskih organizacij (SSO) Draga Štoke se bodo krize še ponavljale, v zadnji pa je kljub vmesni izgubi zaupanja med institucijami in gledališčem, pohvalil odnos obeh držav. Kot je dejal, so tudi politični predstavnik na italijanski stani pokazali, da želijo pomagati.

Milica Kravos, predstavnica Združenja dramskih umetnikov je menila, da je edino jamstvo za obstoj gledališča občinstvo, s čemer se je strinjal tudi nekdanji član ansambla SSG Janko Petrovec, ki je izpostavil problem upadanja občinstva. Prvi upad je opazil, ko se je ustanovilo koprsko gledališče, sicer pa je upad po njegovem mnenju povezan tudi s finančnimi krizami SSG. Ta po njegovih besedah povzroči, da mediji gledališče začnejo predstavljati v drugi, sekundarni ter ne umetniški funkciji. Gledališče se obravnava kot problem in se ga negativno stigmatizira, je pojasnil.

Slovenski gledališki muzej in Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije , 11. 5. 2010
Posvet o Slovenskem stalnem gledališču
Lena Gregorčič, SiGledal, 15. 5. 2010
Krize Slovenskega stalnega gledališča Trst
Društvo Asociacija, 17. 5. 2010
Vlaganje v kulturo in nevladne organizacije