Uvodoma je selektor Gregor Butala predstavil in utemeljil izbor predstav tekmovalnega in spremljevalnega programa. V tekmovalnem programu se bo z dvanajstimi predstavami pomerilo osem slovenskih gledališč. Pester bo tudi spremljevalni program, kjer si bodo lahko obiskovalci ogledali tri predstave.
Poročilo selektorja 46. Festivala Borštnikovo srečanje
Ob zaključku dveletnega selektorskega mandata me panoramski pogled na slovensko gledališko pokrajino navdaja z nekoliko mešanimi občutki: po eni strani namreč ni mogoče spregledati vrste obetavnih in razveseljivih dejstev, po drugi strani pa ostaja vtis, da se določeni pomisleki, ki so se mi porajali ob lanskem izboru, tudi po letu dni in več izkazujejo kot utemeljeni in umestni. Torej: slovensko gledališče – in pri tem ne mislim le „dramskega“ gledališča, temveč celoten spekter v sodobnosti bodisi že utrjenih ali pa šele uveljavljajočih se uprizoritvenih praks – je v splošnem na razmeroma visoki kakovostni ravni, ki je relevantna tudi v mednarodnem merilu; produkcija je v vsebinskem, zvrstnem in estetskem oziru izrazito raznovrstna, pestra je tudi v svojih „notranjih“ intencah, količinsko pa je – sploh v luči demografskih in drugih kriterijev – tudi nadvse obsežna; nastaja v (tudi sistemsko) dokaj urejenih pogojih, čeprav se ti v zadnjih letih nekoliko zaostrujejo; postavljena je, navsezadnje, na trdne umetniške, strokovne in institucionalne temelje. Vse to so razlogi za zadovoljstvo. In pomisleki? Dobra plat teh pomislekov je, da se lahko kot taki pojavijo šele, ko je splošna kondicija gledališkega ustvarjanja dobra.
Lovske scene s spodnje Bavarske / foto Miha Fras
Zadevajo na primer možnost, da se v nekaterih primerih zgodi, da strokovno in tehnično znanje, ki sicer podpira in omogoča razvoj ter uresničitev umetniških stremljenj, to ambicioznost „nadomesti“ (ali prikrije njen primanjkljaj) s pomočjo „obrtne“ spretnosti. Zadevajo nevarnost hiperprodukcije, ki lahko vodi tudi v določeno prenasičenost in izčrpavanje ustvarjalnega in kadrovskega potenciala. Zadevajo mikavnost rutine, kateri se je moč prepustiti ob zadovoljstvu z doseženim. V celoti gledano se mi je zdela sezona, ki se izteka, nekoliko bolj mlačna od prejšnje; to seveda ne pomeni, da v njej ni nastalo dovolj spodobno število izstopajočih uprizoritev. Prav tako ni mogoče trditi, da ta splošni – in do neke mere gotovo tudi subjektivni – občutek zares kaže na kakršno koli usihanje moči slovenskega teatra; ena sama gledališka sezona je za take sodbe v vsakem primeru veliko prekratka doba in prej kot o nekakšni „krizi“ je mogoče ob tem govoriti, če sploh, o povsem razumljivih in neizogibnih „sezonskih“ nihanjih, nekakšni standardni deviaciji, če si izposodim ta rahlo neumetnostni izraz. Povsem mogoče je torej, da že naslednje uprizoritveno leto ponudi več tako ali drugače vznemirljivih odrskih dogodkov; programi in načrti, ki jih gledališča predstavljajo v teh dneh, so vsekakor dovolj obetavni. Ko govorim o vtisu „mlačnosti“, pri tem nimam v mislih pomanjkanja izvedbene kakovosti, ki ga veliki večini uprizoritev res ne bi mogel očitati; pogosto pa sem pri ogledu predstav pogrešal (ali pa spregledal?) izrazitejše stališče, če lahko tako rečem; izkaz take ali drugačne tesnejše idejne zvezanosti s tematiko uprizoritve, ki bi nemara vodil v določene izvirne vsebinske ali pa specifično gledališke poteze neke produkcije – ali pa vsaj v njeno odločno osmislitev za naš sedanji trenutek.
V Damask / foto Tone Stojko
Naj gre pri tem za naključje ali ne, zdi se, kot da bi se zavest o nujnosti samopremisleka vloge gledališča v sodobnem času vsaj do neke mere pritihotapila tudi v motivne poudarke iztekajoče se sezone. Razmeroma veliko število predstav se je namreč ukvarjalo z vprašanji umetnosti in umetnika, njunega razmerja do posameznika, družbe in človeškega sploh.
V obdobju leta dni, od 1. junija 2010 do 1. junija 2011, sem evidentiral nekaj več kot sto premierno izvedenih predstav oziroma uprizoritvenih dogodkov. Ta seznam v določenem smislu ni bil povsem popoln, saj nanj razen v nekaterih primerih nisem uvrščal lutkovnih, glasbeno-gledaliških, plesnih ali intermedijskih produkcij z manj razvidno ali manj določujočo „gledališko“ komponento; zaradi delno nejasnih kriterijev, o katerih sem pisal že lani, pa tudi ni bilo mogoče vselej določiti, ali neka produkcija še spada v malce megleno zamejeni okvir dogodkov, ki pridejo v poštev za uvrstitev na program nacionalnega gledališkega festivala. Podobno kot lani sem tudi tokrat načeloma zavzemal odprto držo. Po koncu uradnih prijav (18 producentov je – skladno z novimi statutarnimi določili – prijavilo skupno 48 predstav) sem na seznam dodal še tri produkcije in tako sem ob končnem premisleku vsebine tekmovalnega in spremljevalnega program letošnjega Borštnikovega srečanja izbiral med natanko 93 uprizoritvami. Številka se zdi nekaj manjša kot v lanski sezoni, toda zaradi omenjenih nejasnih robov „gledališkega“ in „slovenskega“ ocenjujem, da je bil obseg produkcije približno enak lanskemu in da je to vsaj trenutno skoraj največ, kar naš prostor zmore in prenese.
Hudič babji / foto Miha Fras
* * *
V tekmovalni program sem – tako kot lani – uvrstil največje možno število predstav, torej dvanajst. Do neke mere zaradi obsežnosti produkcije kot take, predvsem pa zato, ker menim, da prav vsaka od njih v slovenski gledališki prostor prinaša neko povsem lastno in posebno potezo ali kvaliteto; podobno kot pri lanskem izboru sem dajal prednost tistim uprizoritvam, ki jih določa izstopajoča izvedbena kakovost ali/in dejavno razmerje do svoje vsebine, medija, postopkov oziroma okolja, v katerem so nastale. Da pa bi podčrtal enega izmed opaznejših tematskih poudarkov obravnavane sezone, sem v spremljevalni program uvrstil še tri produkcije (nekaj se jih je znašlo tudi v glavnem programu), ki se vsaka skozi drugačno optiko in na svoj način ukvarjajo z vprašanjem umetnosti in umetniškega ustvarjanja.
Tekmovalni program
• M. Sperr: Lovske scene iz Spodnje Bavarske. Režija Ivica Buljan. Prešernovo gledališče Kranj. Koproducent Art Center Kranj.
• R. Schimmelpfennig: Zlati zmaj. Režija Janusz Kica. Slovensko stalno gledališče Trst.
• I. Cankar: Jakob Ruda. Režija Sebastijan Horvat. Prešernovo gledališče Kranj.
• T. Williams: Mačka na vroči pločevinasti strehi. Režija Ivica Buljan. Mestno gledališče ljubljansko.
• A. Strindberg: V Damask. Režija Aleksandar Popovski. SNG Drama Ljubljana.
• K. Schönherr: Hudič babji. Režija Mateja Koležnik. Mestno gledališče ljubljansko.
• W. Shakespeare: Beneški trgovec. Režija Eduard Miler. SNG Drama Ljubljana.
• I. Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Režija Vito Taufer. Slovensko mladinsko gledališče.
• M. Nemec, N. Valenti: Life®anti. Režija Miha Nemec. Gledališče Glej in SNG Nova Gorica.
• S. Grum, S. Horvat: Goga, čudovito mesto. Režija Sebastijan Horvat. Drama SNG Maribor.
• H. Melville: Bartleby, pisar. Režija Miloš Lolić. Mini teater Ljubljana.
• K. Mann, Ž. Mirčevska: Mefisto. Režija Eduard Miler. Slovensko mladinsko gledališče.
Spremljevalni program
• J. Janša, J. Janša in J. Janša: Več nas bo, prej bomo na cilju. Režija Janez Janša in Janez Janša. Zavod Maska. Koproducenta Brut Kunstlerhaus Dunaj (Avstrija) in Aksioma.
• H. Barker: Slike z usmrtitve. Režija Lindy Davies. SNG Drama Ljubljana.
• L. Hall: Knapi slikarji. Režija Samo M. Strelec. Slovensko ljudsko gledališče Celje.
***
Alja Predan, umetniška direktorica festivala je predstavila ostali program. Posebno pozornost je posvetila Showcasu – izboru slovenskih predstav, ki je namenjen mednarodni strokovni javnosti. »Izbor se tematsko in vsebinsko osredotoča na aktualen trenutek. Večina predstav na izviren, provokativen in gledališko drzen način reflektira turbulentnost današnjega časa in opozarja na nevarne klice nestrpnosti, ksenofobije, sovraštva in kar je še teh neljubih človeških lastnosti, ki vse bolj pronicajo v naša življenja. Inventivnost, mobilnost, aktualnost, izvirnost in dostopnost, preizpraševanje recepcije in odnosa med odrom in publiko so kazalci, po katerih se odlikuje in izstopa letošnji slovenski showcase.« je povedala Alja Predan. Izbor uprizoritev ta trenutek še ni povsem dokončen. Predstavila je tudi novega selektorja BS in sicer bo to dolžnost v naslednjem obdobju opravljal mag. Primož Jesenko.
Goga, čudovito mesto / foto Damjan Švarc
V času festivala bodo organizirali okroglo mizo Društva slovenskih književnih prevajalcev, mednarodni simpozij Koliko politike, koliko fašizma?, v sodelovanju z Društvom gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije in mednarodno delavnico Umetniški festivali in stalno delujoče kulturne organizacije, v sodelovanju z Evropskim festivalskim raziskovalnim projektom (European Festivals Research Project – EFRP). Novost je programski sklop, poimenovan Fokus, ki bo letos posvečen Slovaški. Na njem se bodo zvrstile bralne uprizoritve treh sodobnih slovaških dram, pogovor o sodobnem slovaškem gledališču in dramatiki, predstavil se bo Gledališki inštitut iz Bratislave. Posebna pozornost bo namenjena predstavitvi knjižnih novitet s področja gledališča in uprizoritvenih umetnosti, ki jo bo vodil Robert Titan Felix. Po uspešni lanskoletni izkušnji bodo študentje in profesorji AGRFT študirali, poučevali in aktivno s svojo produkcijo sodelovali na festivalu. Tudi letos bodo pri organizaciji festivala in izvedbi programov pomagali študenti Filozofske fakultete v Mariboru. Festival bo potekal na različnih festivalskih prizoriščih v mestu na Prvi in Drugi gimnaziji , v Vetrinjskem dvoru, dvorani ŠTUK, Kibli, Lutkovnem gledališču, Univerzi v Mariboru ..
Knapi slikarji / foto: Uroš Hočevar
V letošnjem letu bodo pripravili številne ugodnosti za obiskovalce Festivala. Znova bo razpisan Borštnikov Abonma. Imetniki abonmaja si bodo ogledali najboljše dosežke slovenskih in tujih dramskih ansamblov. Za obiskovalce bodo organizirali Festbus- festivalski avtobus, ki bo vozil vsak dan na relaciji Ljubljana – Maribor – Ljubljana. Za abonente Drame bo kot posebno darilo na voljo 200 brezplačnih vstopnic za zaključno prireditev. Vstopnice za festival bodo v prodaji 5. septembra 2011.
***
Slovenski showcase
V preteklem letu smo v okviru FBS prvič predstavili izbor slovenskih predstav, na katerega smo povabili mednarodne selektorje, direktorje festivalov, kritike ter drugo zainteresirano javnost. Po doslej zbranih podatkih, ki pa nemara niso povsem popolni, saj mogoče kakšno od gledališč ni sporočilo odzivov in vabil za mednarodno gostovanje kot posledice udeležbe na showcaseu FBS, evalvacija pokaže, da so o slovenskem gledališču pisali madžarska gledališka revija, dve finski gledališki reviji, ameriško združenje gledaliških kritikov, škotsko združenje gledaliških kritikov, londonska revija Theatre Record, litovski gledališki portal ter nemški gledališki portal Nachtkritik.
Bartleby, pisar / foto Miha Fras
Predstava Preklet naj bo izdajalec svoje domovine! je na osnovi izbora v showcase doslej prejela vabila na mednarodne festivale v Bratislavi, Novem Sadu, Helsinkih in Vroclavu. Bera je torej prijazna in zato smo se navzlic občutku, da letošnja gledališka sezona po kakovosti številčno mogoče zaostaja za lanskoletno, odločili, da z začeto aktivnostjo nadaljujemo.
Izbor uprizoritev ta trenutek še ni povsem dokončen in obsega predstave, ki so kompilacija selektorjevega tekmovalnega in spremljevalnega programa z eno dodatno predstavo.
Kot rečeno, upam, da bomo, ko bomo terminsko in časovno zaprli tekmovalni in spremljevalni program, mogoče izbranim enotam lahko dodali še kakšno.
Podobno kot selektor Gregor Butala sem si tudi sama ogledala nekaj več kot sto predstav iz nabora gledališke in uprizoritvene produkcije. Izbor se tematsko in vsebinsko osredotoča na aktualen trenutek. Večina predstav na izviren, provokativen in gledališko drzen način reflektira turbulentnost današnjega časa in opozarja na nevarne klice nestrpnosti, ksenofobije, sovraštva in kar je še teh neljubih človeških lastnosti, ki vse bolj pronicajo v naša življenja. Po gledališkem izrazu in sredstvih se predstave gibljejo na robu dramskega in postdramskega teatra in odpirajo aktualen diskurz o gledališču kot performativnem fenomenu. Inventivnost, mobilnost, aktualnost, izvirnost in dostopnost, preizpraševanje recepcije in odnosa med odrom in publiko so kazalci, po katerih se odlikuje in izstopa letošnji slovenski showcase. 
Mefisto / Foto Žiga Koritnik
V izbor sem uvrstila naslednje predstave:
- M. Sperr, Lovske scene s spodnje Bavarske. Režija Ivica Buljan, Prešernovo gledališče Kranj
- R. Schimmelpfennig, Zlati zmaj. Režija Janusz Kica, SSG Trst
- T. Williams, Mačka na vroči pločevinasti strehi. Režija Ivica Buljan, Mestno gledališče ljubljansko
- K. Schönherr, Hudič babji. Režija Mateja Koležnik, Mestno gledališče ljubljansko
- H. Melville, Bartleby, pisar. Režija Miloš Lolić, Mini teater Ljubljana
- K. Mann, Mefisto. Režija Eduard Miler, Slovensko mladinsko gledališče
- M. Nemec, K. Valenti, Liferanti. Režija Miha Nemec, Gledališče Glej in SNG Nova Gorica
- K. Stegnar, B. Jablanovec, Stegn se. Režija Bojan Jablanovec, Via Negativa
- J. Janša, J. Janša, J. Janša Več nas bo, prej bomo na cilju. Režija Janez Janša, Maska, Ljubljana
Showcase bo potekal v času od 19. do 22. oktobra, vse predstave bodo angleško nadnaslovljene (kakor tudi vse tekmovalne predstave), v tem času pa bo Maribor, upam, obiskalo precej strokovnjakov iz tujine, ki bodo glas o slovenskem gledališču vztrajno in intenzivno širili po svetu.