STA, 10. 2. 2018

Pred 120 leti se je rodil utemeljitelj epskega gledališča Bertolt Brecht

Pred 120 leti se je rodil Bertolt Brecht, eden najpomembnejših in največjih nemških dramatikov in teoretikov gledališča 20. stoletja. Velja za utemeljitelja t.i. epskega gledališča, ki želi s potujitvenim efektom gledalca moralno in socialno vzgajati ter ga pripraviti k razmišljanju. Znamenita je njegova drama Opera za tri groše.

Bertolt Brecht / Foto: Wikimedia Commons

Brecht se je rodil 10. februarja 1898 v Augsburgu v premožni družini. Že kot mladostnik je zavzel uporniško držo in se vse bolj oddaljeval od svojega stanu. Sprva je študiral medicino, pozneje se je intenzivneje začel ukvarjati z gledališčem.

Po vojni je bil dramaturg v Münchnu in na povabilo Maxa Reinharda po letu 1924 tudi v Berlinu. Leta 1918 je napisal svojo prvo igro z naslovom Baal. Prvi vidnejši uspeh je doživel s komedijo Bobni v noči, za katero je leta 1922 prejel Kleistovo nagrado.

Leta 1933 je pred nacisti emigriral na Dansko, Švedsko in leta 1941 čez Vladivostok v Kalifornijo. V Nemčijo se je vrnil leta 1948 in v vzhodnem delu Berlina skupaj z ženo Helene Weigel ustanovil gledališče Berliner Ensemble. Med drugim je sodeloval z uglednim gledališkim teoretikom Erwinom Piscatorjem in skladateljem Kurtom Weillom.

Njegova glavna dela so Opera za tri groše, Mati korajža in njeni otroci, Galilejevo življenje, Dobri človek iz Sečuana, Kavkaški krog s kredo ter Gospod Puntila in njegov hlapec Matti.

Kot piše v Velikem svetovnem biografskem leksikonu, so njegova prva odrska dela provokativni individualistični upori proti malomeščanstvu. Kasneje je pisal poučne socialnokritične igre in končno prešel k epskemu gledališču. Izdal je tudi nekaj zbirk lirike ter napisal več razprav o gledališču in literaturi. Umrl je 14. avgusta 1956 v Berlinu.

Koncept epskega gledališča je Brecht uveljavil pri Operi za tri groše (1928), pri kateri je sodeloval z Weilom. Značilno zanj je zavračanje iluzije. Igralec se s svojo vlogo ne sme poistovetiti, lahko jo le prikazuje, pomembno vlogo pa ima tudi gledalec, ki mora dogajanje na odru spremljati s kritično distanco.

Njegova družbeno-kritična dela so danes še vedno stalnica na repertoarjih domačih in tujih gledališč.