Nika Jurov, SiGledal, 21. 3. 2011

Praznujmo deseti praznik lutk!

Na vprašanja o umeščenosti teksta v lutkovnih predstavah odgovarjata Sonja Kononenko in Eka Vogelnik.
:
:

Predstava Tik Tak, avtorski projekt Sonje Kononenko (LGL) / foto Nejc Saje

Lutke 21. marca praznujejo že svoj deseti svetovni praznik. Pobudo zanj je leta 2000 dal nacionalni odbor mednarodne zveze lutkarjev UNIMA, prvič pa so ga lutkarji praznovali leta 2002. Vsekakor se spodobi, da ob prazniku lutkam namenimo misel ali dve. Odločili smo se, da tokrat obrnemo pozornost od podob pisanih, zabavnih, karikaturnih, ljubkih, umetniških, navihanih (in še mnogo pridevnikov bi jim lahko nadeli) lutk k njihovim replikam. Da preizprašamo pomembnost besedilne predloge v lutkovnih predstavah. Zanimalo nas je, kje je tekst na lestvici pomembnosti v lutkovnem gledališču, kako je umeščen vanj in ali se mora besedilna predloga prilagajati drugim scenskim elementom ali obratno. To je še posebej zanimivo, ker je tekst seveda bistven za nastanek predstave, vendar pa je v primerjavi z dramskim gledališčem vseeno drugačen. Kaj torej besedilna predloga pomeni v lutkovnem gledališču, smo povprašali Sonjo Kononenko in Eko Vogelnik.

Eka Vogelnik je scenografka, kostumografka, ilustratorka, pisateljica scenarijev in še marsikaj.

Kako pomemben je tekst (besedilna predloga) v lutkovni predstavi?


Odvisno od posameznega ustvarjalca lutkovne predstave. Meni, ki imam rada slovenščino, je jezik zelo pomemben, ga pa stilizirano oblikujem kot posebni lutkarski jezikovni svet za vsako predstavo posebej: imeti mora ritem, ponekod rime, vključuje péte dele, narečja in tako naprej.

Kakšno je razmerje med tekstom in drugimi elementi na odru, kot so scenografija, glasba in konec koncev videz lutk samih?


Tudi tu ni recepta. Če začnem pri koncu, ne sme biti vsak gib lutke pokrit z besedo, če pa začnem od začetka, je to pri meni vedno neka pripovedka ali zgodba, ki jo dramatiziram in med tem junake spreminjam v namišljene lutke v namišljeni sceni. Besedilo potem večkrat na glas preberem, ga odložim za kako leto, potem ponovno berem in dodelujem. Zadnje korekture doživi ob uprizoritvi, ko ga s pomočjo lektorja posvojijo izvajalci.

Kako umestiti besedilo in druge scenske elemente? Kaj je najpomembnejše?


V končni postavitvi na oder so najpomembnejši lutkovni junaki, potem scena, ki jo vedno rešujem z maketo. Je pa oboje podrejeno besedilu, ki ga »rojevam« najbolj počasi in s katerim začnem lutkovno predstavo. Glasbo pa komponirajo glasbeniki sproti, ko tečejo vaje.

Kako, kdaj in zakaj se mora besedilna predloga prilagajati drugim scenskim elementom ali je ravno obratno?

Nikoli ne prilagajam besedila scenskim elementom. Z besedilom sočasno gradim za vsako uprizoritev poseben jezikovni svet, tako kot morata biti za vsako lutkovno predstavo tudi likovni in glasbeni svet enkratna. Na odru so vsi elementi mojih lutkovnih predstav (lutke, besedilo, scena in glasba) enakovredni v svoji vsebinski in sporočilni funkciji do gledalcev.

 

Sonja Kononenko je igralka in animatorka Lutkovnega gledališča Ljubljana: »Lutkovna pripoved na odru deluje celostno. Tako so izbor besedila, scenografije, glasbene opreme ter tehnike lutk v zelo tesni povezanosti in odvisnosti, v največji meri pri tej izbiri pa mora biti najprej postavljeno vprašanje, kaj želimo s predstavo sporočiti gledalcem in komu je pravzaprav namenjena. Odgovor postane naše osnovno vodilo, ki nas popelje skozi določitev vseh ostalih elementov, ki se prepletajo v celoto skozi tri, štiri in celo v peto dimenzijo. Lutkovni režiser mora imeti zelo kompleksen vpogled v večdimenzionalnost in globino namenske sporočilnosti že pred postavitvijo predstave, besedilna predloga pa je po navadi le okostje glavnega dogajanja. Lutke na prenesejo veliko teksta. Vsi ostali elementi govorijo v svojem simbolnem jeziku ter nadgrajujejo izbrano predlogo in se med seboj dopolnjujejo. Režiser mora vizijo jasno in spretno posredovati ostalim sodelavcem in jih skozi proces nastajanja predstave voditi v smeri svoje vizije. Žal nimamo veliko pravih lutkovnih režiserjev, saj je to zelo specifičen medij. Vse v lutkovni predstavi so simboli in ti nam govorijo s posebno govorico. Vsak element na odru mora imeti vsak trenutek določen odgovor, zakaj je ravno tukaj in zdaj. Potem lutkovna sporočilnost kar sama steče in gledalec izgine v času

 

Mnenje, kako je umeščeno besedilo v lutkovni predstavi, si sicer lahko najbrž najbolje ustvarimo (ali pa dopolnimo) tudi sami: izkoristimo priložnost ob svetovnem dnevu lutk za ogled kakšne lutkovne predstave. Morda bo to nekaj svežega in sproščujočega v teh pomladanskih dnevih in širitev našega kulturnega obzorja. Lutke so odlično razvedrilo za otroke pa tudi kulturna hrana za odrasle. In to še kako okusna!

 

Povezave:

 

Eka Vogelnik, Sonja Kononenko, Svetovni dan lutk

Nika Jurov, SiGledal, 7. 6. 2010
Biti persona
Nika Jurov, SiGledal, 7. 3. 2011
Ljubko mežikanje Elene Volpi