Poleg mednarodne poslanice, ki jo po svetu (tudi pri nas) prebirajo na posebnih gledaliških dogodkih ali pred predstavami, pa v mnogih državah svetovni dan gledališča obeležujejo tudi z nacionalnimi poslanicami, ki jo je letos napisala dramska igralka Polona Juh. V Sloveniji bomo letos prebirali poslanici že na predvečer praznika in v nedeljo, 27.3. pred vsako predstavo.
***
Anatolij Vasiljev: POSLANICA OB SVETOVNEM DNEVU GLEDALIŠČA 2016
Je gledališče potrebno?
Se sprašujejo tisoči profesionalcev, ki jih je gledališče razočaralo, in milijoni ljudi, ki so se ga naveličali.
Čemu nam bo?
V časih, ko je oder tako nepomemben v primerjavi s trgi mest in pokrajinami držav, kjer se odigravajo resnične tragedije iz dejanskega življenja.
Kaj bi z njim?
Pozlačeni balkoni, plišasti sedeži, zaprašene kulise, izumetničeni glasovi ali pa nasprotno – črne škatle, popackane z umazanijo in krvjo gomile pobesnelih golih teles.
Kaj nam gledališče lahko pove?
Vse!
Gledališče nam lahko pove vse.
To, kako žive bogovi na nebu, to, kako trpijo ujeti v podzemlju, to, kako strast povzdiguje in ljubezen pogublja, to, kako dober človek ni potreben, to, kako prevara zmaguje, to, kako ljudje žive v stanovanjih, otroci pa v taboriščih za begunce, in to, kako se vračajo na pogorišča, in to, kako se ločujejo od svojih dragih, gledališče lahko pripoveduje o vsem.
Gledališče je bilo in bo za vedno.
Prav zdaj, teh poslednjih petdeset, sedemdeset let je še posebej nujno potrebno. In to zato, ker je izmed vseh umetnosti edino gledališče – od ust do ust, iz oči v oči, iz rok v roke in od telesa k telesu. Ne potrebuje posrednika, med človekom in človekom je kot najčistejša stran neba, niti jug niti sever niti vzhod niti zahod – svet sam iz sebe, ki žari z vseh štirih nebesnih strani in ki ga lahko neposredno izkusi vsak, sovražen ali prijateljski posameznik.
Gledališče mora biti raznovrstno.
In med raznovrstnimi in številnimi gledališkimi formami bodo arhaične oblike gledališča potrebne najbolj od vseh. Gledališča ritualnih oblik ne smemo primerjati s sodobnim gledališčem modernih narodov. Kultura po vsem svetu se siromaši, namesto preprostega bistva in našega srečanja z njim nam podtikajo »kulturne informacije«.
Gledališče je odprto. Vstop je prost.
K vragu tehnične igračke in računalniki – pojdite v gledališče, usedite se v parter ali na balkon, prisluhnite besedi, poglejte žive podobe: pred vami je gledališče, ne podcenjujte ga in ne zanemarite ga v svojem hitečem življenju.
Gledališče mora biti vsakovrstno.
Samo enega gledališča nam ni treba – gledališča političnih iger, gledališča politične mišelovke, gledališča politikov, gledališča politike. Gledališča vsakodnevnega nasilja – posamičnega in množičnega, gledališča trupel in gledališča krvi na trgih in ulicah, v prestolnicah in na podeželju, med verstvi in med ljudstvi.
Prevedla: Tatjana Stanič
***
Mednarodni gledališki inštitut (ITI) je mednarodna nevladna organizacija, ki jo je leta 1948 v Pragi ustanovil UNESCO ob sodelovanju mednarodne gledališke skupnosti. ITI je svetovna mreža, katere cilj je promocija mednarodnih izmenjav znanja in praks s področja uprizoritvenih umetnosti, namen pa skrb za povezovanje med umetniki vseh narodov in narodnosti, krepitev medsebojnega razumevanja in sodelovanja, opozarjanje na pomen spoštovanja človekovih pravic, kulturne raznolikosti, spodbujanje izobraževanja ter ne nazadnje tudi razvijanje kreativnega sodelovanja med vsemi ustvarjalci na področju uprizoritvenih umetnosti.
ITI se naslanja na strukturo regionalnih birojev, nacionalnih središč in pridruženih članov, dejavnosti komitejev in delovnih skupin, na delo v okviru izvršnega sveta in izvršnega odbora, na dejavnosti generalnega sekretariata s sedežem pri Unescu v Parizu, predvsem pa na aktivno sodelovanje vsakega posameznega člana mreže v skoraj sto nacionalnih središčih povsod po svetu.
ITI je na področju uprizoritvenih umetnosti že desetletja navzoč s številnimi dejavnostmi (festivali, publikacije, delavnice, seminarji, okrogle mize, razstave itd.), predvsem pa je znan kot nosilec obeleževanja svetovnega dneva gledališča (27. marec).