Tudi letošnja sezona se ponaša s široko paleto raznovrstnih uprizoritvenih praks in estetik, žanrsko in zvrstno barvitostjo. V primerjavi z lansko je bila opazno manj politično angažirana, zato pa je potekala v znamenju zavzete obravnave aktualnih družbenih vprašanj v povezavi z intimnimi življenjskimi zgodbami, kot jih narekujejo kontroverznosti našega časa. Še posebej razveseljiva je njihova kompleksna in poglobljena obravnava v uprizoritvah, ki so izšle iz slovenske dramatike. Ta je bila letos zelo dobro zastopana tako v repertoarnih gledališčih kakor tudi na odrih drugih gledališč in skupin (primerljiva je s številom uprizoritev klasičnih dram do 20. stoletja). Posebej velja pozdraviti prizadevanja za razvoj gledališč v matičnih okoljih, ki težnje po pridobivanju občinstva združujejo s skrbjo za razvoj ansamblov in oblikovanjem njihovih identitet; v tem pogledu so uspešni predvsem mlajši in manjši produkcijski centri. Zaželeno pa bi bilo, da bi tovrstna odgovorna drža presegla lokalne interese, se odprla možnostim tudi nepredvidljivih povezav (ki jih zaenkrat vodi predvsem logika kapitala, uresničena v koprodukcijskih navezah) in našla voljo do integracije sicer precej razdrobljenega slovenskega gledališkega prostora.
Tekmovalni program Borštnikovega srečanja sem pripravila v skladu z znanim merilom festivala, to je merilo kakovosti uprizoritev. Ob zavesti, da presojo vseskozi spremlja tudi subjektivni pogled, sem ga ob vsakem ogledu znova podvrgla relevantnim kritičnim merilom za oceno uprizoritev. Pri odločanju me ni vodila želja, da bi tekmovalni program vpela v določen koncept, mu podelila skupno rdečo nit. Pri izboru se nisem ozirala na to, v katerih produkcijskih centrih so nastale predstave, kdo jih je ustvaril, iz katerih besedil so izšle. Prisluhniti sem želela nagovorom samih predstav, ob tem pa poskušala biti odprta do raznovrstnih uprizoritvenih pristopov, avtorskih pogledov in vrednostnih stališč. Ostala sem naklonjena stvaritvam, ki se ponašajo s sugestivno izpovedno močjo, svežino v interpretativnih poudarkih in načinih predstavljanja. Naj se značilnosti letošnje produkcije pokažejo v odnosu do enajstih izbrank, ki letos nastopajo v igri za Borštnikove nagrade. Hči zraka je epska kronika na meji fantastičnega in odrski esej o umetnosti vladanja, ki preverja delovanje oblasti in kaže, kako naslada moči prevrača družinska, ljubezenska in politična razmerja. Macbeth po Shakespearu prikazuje slo po oblasti v vsej svoji mesenosti in spregovori o brutalnosti nasilja, njegovi (ne)motiviranosti v postideološkem času ter generaciji, ki zna ceniti norost. Triko razgrne ludistično plast jezika in duhovito pokaže, kako jezikovne igre določajo naše želje in ritem življenja. Peer Gynt razpira vprašanje o oblikovanju identitete v razmerju do Drugega, o spremenljivem (gyntovskem) jazu, ki se v vsaki situaciji na novo ustvari in njegovi paradoksalni zvestobi samemu sebi, do kraja egocentrični in samozadostni. Neskončni šteti dnevi skozi zgodbo o spopadu posameznika s svetom razgrne frustracije, ki jih producira neoliberalna kapitalistična družba in pokaže, zakaj je upor proti sistemu, ki vse bolj domišljeno nadzoruje mišljenje, možen le kot iracionalen izbruh. Krizantema na klavirju razgalja sprenevedavost, v katero je zapreden svet lažnih dobronamernosti, brezkompromisno predira predsodke in stereotipne vzorce ter govori v imenu tistih, ki si upajo videti in znajo razumeti. Grdoba uprizarja zgodbo o lepoti, uspehu in bogastvu kot treh obsesivnih željah našega časa, humorno razpre dilemo med bistvi in videzi ter brez nostalgije ali moralističnih klicajev poziva k osnovanju vrednostnih sistemov na novih temeljih. Barčica za punčke osmišlja eksistencialno izpraznjenost in banalnost urbanega življenja s pobegi v svet arhetipov ter prikazuje zgodbo o iskanju identitete v odnosu do pravljičnih in mitoloških likov, vpisanih v kolektivno nezavedno zahodnega sveta. Oresteja išče možnosti za novo civilizacijsko izkušnjo v soočenju z antičnimi miti in jih diskretno premešča v medijsko posredovani trenutek našega časa. Veter v vejah borov v japonskih no-igrah prepoznava prvovrstno gradivo postdramskega gledališča in v dotiku z znamenito vzhodnoazijsko gledališko tradicijo subtilno razpre vprašanje o minljivosti. Portret neke gospe pa na osnovi de- oziroma rekonstruirane romaneskne pripovedi zastavlja vprašanje o posameznikovi svobodi in preiskuje moč gledališča v odnosu do besede.
Letošnji spremljevalni program z naslovom Skušnjave pogleda, perspektive sodelovanja v središče zanimanja postavlja vlogo občinstva in prinaša premislek o gledanju kot ustvarjalnem dejanju. V letošnji sezoni se je bilo v gledališčih in na drugih prizoriščih scenskih umetnosti mogoče udeležiti številnih predstav in dogodkov, ki poskušajo na novo osmisliti vlogo občinstva in gledalcev ne sprejemajo kot opazovalcev, temveč kot partnerje v izgradnji fikcijskih svetov. Odločila sem se za izbor dogodkov, ki na svojevrstne načine dražijo gledalčev pogled, iščejo poti do novih načinov ustvarjanja skupnosti v gledališču, ob tem pa ne presegajo le tradicionalnega razumevanja vloge gledalcev, temveč tudi drugih ustvarjalcev predstave (igralcev, režiserjev, koreografov, dramaturgov, avtorjev glasbe). Druži jih eros raziskave, ki se ukvarja z veseljem do gledanja in voljo do sodelovanja, ob tem pa razkriva tudi metodologije dela in produkcijske pogoje v sodobnih scenskih umetnostih. Opazovati ali sodelovati? To je vprašanje, s katerim obiskovalce nagovarja razstava Življenje (v nastajanju) in jih z iznajdljivimi strategijami vabi, da jo v procesu sodelovanja spremenijo v predstavo, v kateri odigrajo glavno vlogo, se samorazstavijo oziroma samouprizorijo in si – vse možnosti so odprte! – priredijo zabavo. Performans Out draži gledalčev pogled, preizkuša njegovo potrpežljivost in ga brezsramno izziva s čezmernimi odmerki napuha. Projekt Hamlet preiskuje resnico vida v odnosu do telesa in prostora ter uprizarja mesto realnega kot tisto (ne)vidno, ki se razrašča v razmerju med igralci in gledalci. Zvočni performans Ništrc odstira vpogled v načine sodelovanja, s katerimi se srečuje avtor glasbe, in jih kaže kot postopke dela, vpete v tržne mehanizme: gledalcem priredi dražbo zavrženih in zavrnjenih skladateljevih del za scenske umetnosti, ki iz tega ali onega razloga (o pikantnih podrobnostih izveste na samem dogodku) še niso bila predstavljena javnosti. Utopija 1 išče alternativne načine predstavljanja, se sprašuje o možnosti alternative sploh, ob tem pa uresničuje idealno utopijo v skupnosti udeležencev tega dogodka – v gledališču. Spremljevalni program letošnjega Borštnikovega srečanja utripa v ritmu svobodnega, raziskovalnega duha, kroji možna okolja čutenj in izkušenj, mestu Maribor in slovenskemu, ne le gledališkemu prostoru pa ponuja obilje logik in priložnosti za vzpostavljanje novih povezav, kolektivnih interesov in prostorov družbenosti.
dr. Barbara Orel
gledališka teoretičarka in kritičarka
Program festivala
TEKMOVALNI PROGRAM
1.Ajshil: Oresteja
Režija: Jernej Lorenci
SNG Drama Ljubljana
2. Hans Magnus Enzensberger: Hči zraka
Režija: Janusz Kica
Slovensko stalno gledališče Trst v koprodukciji s festivali Mittelfest Čedad, Teatri a teatro Trst in Primorski poletni festival Koper
3. Henrik Ibsen: Peer Gynt
Režija: Janusz Kica
Drama SNG Maribor
4. Henry James: Portret neke gospe
Režija: Matjaž Berger
Anton Podbevšek Teater in Teatri di Vita (Bologna)
5. Milan Jesih: Triko
Režija: Luka Martin Škof
Slovensko ljudsko gledališče Celje
6. Svetlana Makarovič: Krizantema na klavirju
Glasbeno-gledališki projekt Janje Majzelj
Slovensko mladinsko gledališče
7. Milena Marković: Barčica za punčke
Režija: Aleksandar Popovski
SNG Drama Ljubljana
8. Marius von Mayenburg: Grdoba
Režija: Boris Kobal
Mestno gledališče ljubljansko
9. Heiner Müller: Macbeth po Shakespearu
Režija: Ivica Buljan
Mini teater, Cankarjev dom, Novo kazalište Zagreb in ZeKaeM (Zagrebačko kazalište mladih)
10. No-igre: Veter v vejah borov
Režija: Jernej Lorenci
Drama SNG Maribor
11. Andrej E. Skubic: Neskončni šteti dnevi
Režija: Matjaž Latin
SNG Nova Gorica
SPREMLJEVALNI PROGRAM
Skušnjave pogleda, perspektive sodelovanja
1. Ništrc
Zamisel: Tomaž Grom, Špela Trošt
Zavod Sploh v koprodukciji z Yanvit (Italija)
2. Out
Režija: Bojan Jablanovec
Via negativa
3. Projekt Hamlet
Po motivih Williama Shakespeara in Heinerja Müllerja
Režija: Nina Eva Lampič
Akademija za gledališče, radio, film in televizijo
4. Utopija 1
Režija: Sebastijan Horvat
E.P.I. Center
5. Življenje (v nastajanju)
Koncept: Janez Janša
Maska Ljubljana, koprodukcija: Tanz im August (Berlin), Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Tanzquartier (Dunaj)