SNG Nova Gorica
PIERRE DE MARIVAUX: OTOK SUŽNJEV (L'Ile des esclaves)
Premiera: 20. maj 2010
Prevajalka Desa Puc
Režiser Zvone Šedlbauer
Scenografka in asistent: Špela Puc, Gregor Fajfar
Kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov
Koreografka Tanja Skok
Avtorica glasbene opreme Darja Hlavka
Oblikovalec luči Samo Oblokar
Svetovalka za jezik Alida Bevk
Igralci:
Ifikrat Kristjan Guček
Harlekin Peter Harl
Efrozina Arna Hadžialjević
Kleanta Helena Peršuh
Trivelin Iztok Mlakar
Otočani Damir Ipavec, Damjan Klanjšček, Staško Marinič, Jure Modic, Dean Petrovič
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica je v petek, 20. 5. 2010, ob 20 uri, premierno začelo 'teči svoj zadnji krog' predstav, v sezoni 2009/2010.
Če Marivaux velja za inovativnega dramatika in mojstra francoske komedije, moramo omeniti njegova predhodnika Plauta in Moliera. Njune komedije imajo vse elemente, ki se kažejo v Marivauxevih besedilih, polnih ljubezenskih razodetij in prikrivanj, dualnosti v zamenjavi vlog in očitno je, da ni prefinjeno pero pisca ničesar prepuščalo naklučju. Dramatikov slog se kaže kot značilni marivaudage, ki je bil marsikomu sporna točka pri obravnavi in ocenjevanju njegovih del.
L'Ile des esclaves, enodejanka v enajstih prizorih uprizorjena po letu 1725 v Hotel de Bourgogne, je fascinantna zaradi kombinacije socialne satire in komedije značajev ter močnih elementov italijanske commedie dell'arte. Psihološka funkcija ima tendenco v opozarjanju na sužnjelastniške odnose in prikazovanju svobode kot relativnega pojma posameznikovih etičnih načel. Pozicija moči (nadrejenost gospodarja in podrejenost sužnja) se lahko spremeni čez noč, kakor se to po brodolomu zgodi tudi našim junakom.
V analitičnem dramskem dogajanju srečamo pokvarjenost in prikrito vzvišenost, nečimrnost, afektiranost, koketnost, nasilnost in samopoveličevanje nadrejenih, ki pa jih izkušnja trpljenja pošteno spremeni.
Efrozina (Arna Hadžialijević), s krhko podobo, vzvišeno, a dostojanstveno držo, rezko odločnim glasom gosposke gospodične, simbolično prikaže, kakšen je bil baročno-razsvetljenski ženski svet. Kostumografinja (Bjanka Adžić Ursulov) je Efrozinino notranjo moč uspešno manifestirala preko bohotne obleke marelične barve.
Kleanta (Helena Peršuh) je Efrozini kontrastni lik. Peršuhova z energičnim nastopom mešanjem intonacije svojega glasu, stopnjevanjem in produciranjem patetičnosti ter ironiziranjem svoje gospodarice odlično odigra sužnjo. Ko Kleanta postane nova Efrozina, je vir komike njena nezmožnost, da bi se novemu položaju prilagodila, kar je prikazano s ponavlajočimi se zdrsi njene košate pernate lasulje.
Njun dualni par sta Ifikret (Kristjan Guček) in Heraklin (Peter Harl), ki z menjavo vlog doživita ponovno rojstvo; predvsem Guček, prej zavit v svoj bledo roza plašč in bleščeča oblačila, se kot suženj dobro zlije s svojo novo rdečo opremo. Ko v vsej svoji obupanosti nad suženjstvom zbeži z odra in njegov glas odmeva izven dvorane, ga tonski mojster pokliče nazaj ''Heraklin, prosim vrni se na oder, Kristjan, pridi nazaj'' , ta režijski (Zvone Šedlbauer) domislek pa med publiko sproži salve smeha.
Iztok Mlakar upodobi Trivelina kot moralno neoporečnega in pravičnega ''dobrega očeta''. Njegovi moralno visoki drži je kontrastna črna obleka in temačen izgled.
Scena (Špele Puc) prikazuje neimenovano morje, na eni strani skalovje, na drugi nekaj dreves in koč. Minimalizem (barčica, temen les, dvorski stol, kulise s podobami palm) je v kontrarnosti z barokom oz. zgodnjim razsvetljenstvom.
Sozvočje med glasbeno in scensko opremo opazimo med brodolomom v uvodnem prizoru. Osvetlitev je tu najprimernejša, saj temni bliskajoči se inserti ustvarijo grozljivo vzdušje. Splošen ritem je hiter, vihrav, a efekta ne pričara, poudari pa nujo po kakšnem glasbenem vložku več.
Človek lahko ostane v trenutku brez moči, če moč in vrednote utemeljuje preko ''zlata, denarja in častnih naslovov''. Te Kleantine besede se nadaljujejo z naštevanjem pristnih vrlin, ki naj bi se vrnile onim, ki so jih izgubili, to pa so - ''razum, dobro srce in pogum''. Se bodo vrnile tudi gledalcem?
Poslednja premiera je gledalce zadovoljila in obenem zaokrožila prefinjeni repertoar v sezoni 2009/2010 s kar šestimi premierami (Nenavadna prigoda, Kaj je resnica?, Striček Vanja, Pogovori, samogovori, Race, Otok sužjev).
Povezave: