SLG Celje, 20. 2. 2018

Odrske deske se bodo smejale pod nogami velikanov komedije

V Slovenskem ljudskem gledališču Celje bo potekal že 27. festival Dnevi komedije. Festival s tradicijo, ki presega četrt stoletja, je ena najbolj prepoznavnih kulturnih prireditev v Sloveniji, v letu 2018 pa bo potekal med 1. in 17. marcem v treh festivalskih koncih tedna od četrtka do sobote.

Foto: SLG Celje

Festival Dnevi komedije se je v svojih 27 letih prelevil iz festivala lokalnega značaja v enega najpomembnejših slovenskih gledaliških dogodkov, ki v Celje vsako leto privabi vrhunske gledališke produkcije in ustvarjalce iz vse Slovenije. Danes je osrednji dogodek v slovenskem gledališkem prostoru, ki ponuja ogled najboljših gledaliških komedij preteklega leta. Vsako leto ga obišče več kot 2500 obiskovalcev, željnih smeha, sprostitve in dobrega počutja. Obiskovalci lahko izbirajo med devetimi vrhunskimi komedijami – osmimi tekmovalnimi, pri katerih vsak večer glasujejo za komedijantko oz. komedijanta večera, in deveto, zaključno, ki festival vrhunsko sklene. Predstave v tekmovalnem programu se potegujejo za festivalske nagrade (žlahtna komedijantka, žlahtni komedijant, žlahtni režiser in žlahtna predstava), ki jih podeljuje strokovna žirija, sestavljena iz treh članov, občinstvo pa vsako leto izbere najboljšo predstavo po svoji oceni.

Program festivala je letos prvič sestavila selektorica festivala Alja Predan, nekdanja umetniška direktorica Festivala Borštnikovo srečanje, od leta 2017 pa zaposlena kot dramaturginja v SLG Celje.   

Večinoma gre za sodobne komedije, ki duhovito smešijo človeške slabosti, zlasti zakonolom ali druge večne boje med spoloma, ki smo jim priča v našem vsakodnevnem življenju, a so zunaj odra precej manj smešne. Sodobna francoska igra Resnica je spretna bulvarka o dveh prijateljskih parih in njuni dvojni prevari. (Totalno) katastrofalna večerja sodi že v klasiko sodobne komediografije, saj smo jo pod naslovom Pridi gola na večerjo prvič gledali pri nas pred petindvajsetimi leti. Tudi njena razpostava je komediografiji dobro znana: zakonski par srednjih let, mlada ljubica in cel kup nesrečnih naključij, ki preprečijo prešuštniški vikend in osmešijo akterje. Tudi Bog masakra sodi v zvrst sodobnega bulvarja: navzven skladna in urejena, dobro situirana zakonska para se ob naključnem incidentu med njunima otrokoma začenjata razgaljati, meščanski olupi se levijo, nevralgične točke splavajo na površje. Tri sodobne francoske komedije vsaka na svoj način in s svojim rokopisom nadaljujejo tradicijo Molièra, Feydeauja ali Labicha. Molièrov Žlahtni meščan, ki ga gledamo v posodobljeni preobleki, smeši jaro gospodo, ki je iz blatnih škornjev zlezla v salonarje, a se v njih neokretno giblje. Saj je pregovor »kmet bi v mesto, mesto pa ne bi v kmeta« aktualen na vseh meridianih tega planeta in v vseh časih.

Zanimivo je, da kar dve komediji spregovorita o ženskah skozi ženski pogled. Ljubi moj je imenitna freska življenjskega cikla, naslikanega skozi pripoved treh žensk, predstavnic treh generacij, povezanih v družinsko verigo. Po drugi strani pa so Tri ženske Vinka Möderndorferja slika zasvojenosti z nakupovanjem, s katero ženske zapolnjujejo druge praznine ali pa so žrtve potrošniške agresije. Čakalnico podpisuje vse uspešnejši dramatik, pisatelj, scenarist in filmski režiser Nejc Gazvoda. Povsem drugačna tematika nas popelje v preddverje rajskih vrat, kjer slavna komedijanta Rifle in Lado čakata na avdienco pri gospodu bogu. Ker ju ključarji elegantne čakalnice, ki spominja na luksuzen hotel, pustijo dolgo čakati, se med njima razkrije marsikaj zanimivega in seveda tudi zabavnega. In kot zadnja med tekmovalnimi predstavami naj bo omenjen izviren domač muzikal Trač. Tragična usoda, ki je doletela njenega avtorja, libretista in sorežiserja Gašperja Tiča, je hotela, da smo ostali brez enega najbolj duhovitih Slovencev, kar smo jih kdaj poznali. Parafraza Shakespearove komedije Mnogo hrupa za nič govori o pogubnosti opravljanja in o zmagoviti moči ljubezni med vsemi, ne glede na rasne, spolne, verske in druge razlike. To je eden redkih slovenskih muzikalov, napisanih v rimah, ki jim sicer lahko očitamo »koseskovanje«, a so kljub temu gibke in duhovite.

Za posladek in zunaj tekme za žlahtne nagrade bo mogoče videti Dan norosti, komedijo, ki smo jo pod tremi različnimi naslovi doslej že nekajkrat videli na slovenskih odrih. Klasična angleška komedija zmešnjav, začinjena s prevarami, psihiatričnimi ocvirki, situacijskim cirkusom, dobrim ritmom in nekaj igralskimi bravurami.