Kaja Cencelj, SiGledal, 16. 12. 2010

Od gledališča, Žal, skulptur iz soli, estradnikov do Cirque du Soleil

DECEMBRSKI FOKUS – NAGRAJENCI 2010: Da je tako težko priti do kostumografa Alana Hranitelja, sem lahko preverila na lastni koži, ko sem od kanadske predstavnice za stike z javnostmi pri Cirque du Soleil izvedela le, da »gospod Hranitelj nima časa za intervjuje, ker je preveč zaposlen s pripravo kostumov za naš novi spektakel Zarkana v New Yorku«.

Kostumi Alana Hranitelja za spektakel Zarkana / foto Courtesy Cirque du Soleil

Prejemnik nagrade Borštnikovega srečanja za kostumografijo v predstavi Malomeščanska svatba je namreč uradni sodelavec akrobatske gledališke skupine Cirque du Soleil, ki sama sebe opisuje kot vznemirljiva mešanica cirkuške umetnosti in uličnega razvedrila. Enako razburljivo je čakanje na njihovo novo predstavo, ki je vse do premiere varno skrita pred očmi javnosti, sodelavce pa veže pogodba o zaupnosti oziroma nerazkritju podatkov. 

Kanadska umetniška skupina vse od svoje ustanovitve leta 1984 ustvarja nepozabne spektakle, v katerih se elementi gledališča, baleta, sodobnega plesa in izvrstne scenografije prepletajo z umetnostjo cirkuške akrobacije. V svoje zadnje predstave pa še toliko drzneje vključuje najnovejše tehnološke inovacije na področju scenografije, da je dogajanje na odru še bližje pravi fantazijski pokrajini.

Gledališki dandy

Mnogi so Hranitelja zaradi njegovega elegantnega in izrazitega samosvojega stila označili za dandyja, njegova oblačila oziroma stvaritve pa za umetnine. Kostumograf skoraj 200 gledaliških predstav, številnih filmov in še več televizijskih oddaj je tudi izdelovalec skulptur iz blaga, plastike, kovine, celo soli, skrbi za javno podobo Helene Blagne, Josipe Lisac ter drugih zvezd slovenske in hrvaške estrade, oblikoval je oblačila pogrebnikov na Žalah ter baletnikov, akrobatov in igralcev kanadskega Cirque du Soleil.

Rojen Zagrebčan je še ne dvajsetleten prišel v Ljubljano, ko ga je kot maskerja za predstavo Krst pod Triglavom (1986) v Cankarjevem domu povabil Dragan Živadinov. Modni enfant terrible je v Sloveniji ustvarjal dobrih 20 let, leto dni delal kot modni oblikovalec v Milanu, a ko je spoznal, da mu tovrstno delo ne daje zadoščenja, se je vrnil v gledališče in k svojim skulpturam iz blaga. Svoje delo z izrazito avtorsko noto je predstavil na več kot tridesetih samostojnih in skupnih razstavah v Sloveniji in tujini, od Norveške, Londona vse do Brazilije.

Nekje med Kanado in Slovenijo

Leto 2007 je bilo za Hranitelja prelomno, saj ga je k sodelovanju povabil renomirani Cirque du Soleil. To se sicer ni zgodilo povsem po naključju. Pred leti je Hranitelj poslal katalog svojih razstavljenih oblačil na različne institucije, med drugim tudi kanadski gledališko-akrobatski skupini. Ta je prepoznala njegov talent in naslednji dve leti je Hranitelj v Kanadi (poleg neprekinjenega in izjemno plodovitega ustvarjanja v Sloveniji) pripravljal kostume za predstavo MACAO II v Macau na Kitajskem.

Sofisticirane spektakelske predstave ustvarjalcem dajejo veliko svobodo pri oblikovanju, saj že arhitekti pri načrtih za dvorano vsake nove predstave ne upoštevajo le scenografije, ampak tudi kostumografijo. 

Kostumi Alana Hranitelja za spektakel Zarkana / Foto:  Courtesy Cirque du Soleil

Kostumi Alana Hranitelja za novi spektakel skupine Cirque du Soleil z naslovom Zarkana / foto Courtesy Cirque du Soleil

Bizarni svet čarovnika Zarka

Te dni Hranitelj intenzivno načrtuje kostumografijo za novo predstavo Zarkana, ki bo premierno predstavljena 9. junija 2011 v legendarni Radio City Music Hall v New Yorku. Še en nepozaben spektakel nastaja pod taktirko znanega quebeškega filmskega in gledališkega režiserja Françoisa Girarda (morda še najbolj znanega po filmih Svila, Rdeča violina ...), za glasbeno podlago pa bosta poskrbela Nick Littlemore in Sir Elton John.

Pomembno vlogo bodo seveda imeli tudi kostumi, saj bo zgodba postavljena v fantazijski svet dogodivščin čarodeja Zarka, ki je izgubil ljubezen svojega življenja in z njo vso svojo moč. Ko prosi za njeno vrnitev, ga neznane sile pahnejo v skrivnosten svet nadnaravnih bitij. Zarkana je pravzaprav nastala iz besed »bizarno« in »arkana« (skrivnost). Takšen bo tudi mikaven in čudovit, a tudi čudaški fiktivni svet na newyorškem odru, več pa nam pri Cirque du Soleil še niso smeli povedati.

Kostum le del predstave, kostumograf del gledališča

Hraniteljeve obleke in odrski kostumi so razkošni, a tudi skromni in preprosti, vedno pa samosvoji in kot dodana vrednost samega blaga. Ker oblikovalec do popolnosti obvladuje zakonitosti, oblike in barve materiala, mu vselej uspe ustvariti odlično kombinacijo sestavnih delov, barvna sozvočja in prelivanja, ki odsevajo njegove lastne ideje in nazore. Sprva so kritiki sicer postrani gledali njegove bujne, pisane in pompozne kostume, ki so delovali (preveč) baročno, in so nekateri med njimi celo trdili, da njegova oblačila povsem uničijo predstavo in jo spremenijo v modno revijo, a danes je kostumografija, pod katero se podpiše Hranitelj, pogosto ocenjena s presežniki.

Obleke, ki jih oblikuje za gledališče, so veliko bolj določene kot tiste, ki jih pripravlja za modne revije in druge dogodke. Še tako ekstravaganten in samosvoj modni oblikovalec se mora prilagoditi željam režiserja, kar Hranitelj tudi spoštuje in dobro razume, da je kostum le del predstave in kostumograf le del gledališča. Zato vsi kostumi nastajajo na podlagi skice in se lahko na režiserjevo željo spreminjajo, na koncu pa jih je treba prilagoditi še igralcu, da se v njem dobro počuti.

Cesarjeva nova oblačila (SLG Celje) / Foto: Uroš Hočevar

Hranitelj je oblikoval tudi kostume za predstavo Cesarjeva nova oblačila (SLG Celje) / foto Uroš Hočevar

Na enak način je skupaj z režiserko Matejo Koležnik in igralskim ansamblom Drame SNG Maribor ustvarjal kostumografijo v Brechtovi Malomeščanski svatbi, za katero je na letošnjem Borštnikovem srečanju prejel nagrado. V obrazložitvi je žirija zapisala, da njegovi »kostumi v sceno pripeljejo poglavitne vizualne označevalce, ki podpirajo psiho-socialno vzpostavitev posameznih likov, ki so v Brechtovem originalu enoznačni. Prav tako predlogo iz začetka prejšnjega stoletja v sodelovanju z režijskimi rešitvami subtilno pripeljejo bližje današnjemu času in s tem naslovijo sodobni srednji razred, mlajšega sorodnika tistega, o katerem je Brecht spregovoril v tej komediji pred devetdesetimi leti.«

Malomeščanska svatba, Drama SNG Maribor / Foto: Damjan Švarc

Nagrajena Hraniteljeva kostumografija v Brechtovi Malomeščanski svatbi (Drama SNG Maribor) / foto Damjan Švarc

Hranitelju je s kostumi uspelo ohraniti duh prejšnjega stoletja in hkrati Brechtovo komedijo približati sodobnosti. S kostumografijo poudarjene navidezno tipične malomeščanske osebe so bile še toliko pomembnejše za sam koncept scene, v kateri se je lahko tako v brechtovsko absurdnih situacijah in z duhovitimi, s cinizmom in ironijo nabitimi dialogi med svati brezobzirno mrcvarilo meščane našega časa.

 

 

Povezavi:

Alan Hranitelj

Kaja Cencelj, SiGledal, 13. 12. 2010
Nagrada, dobrodošel dvigovalec ega v težkih trenutkih
Anita Volčanjšek, SiGledal, 15. 12. 2010
Komediji ne manjka ničesar
Tea Kovše, SiGledal, 14. 12. 2010
Pomembno je zavedanje, zakaj uporabljati lutko
Kaja Cencelj, SiGledal, 14. 12. 2010
Ko želi človek preseči samega sebe
Kristina Mihelj, SiGledal, 15. 12. 2010
Ko se vse sestavi
Kristina Mihelj, SiGledal, 15. 12. 2010
Zmeraj bolj verjamem v ljudi
Lena Gregorčič, SiGledal, 10. 12. 2010
Prejetje vsake nagrade je velika čast
Kaja Cencelj, SiGledal, 13. 12. 2010
SNG Maribor – veliki nagrajenec festivala Zlati lev
Nika Arhar, SiGledal, 9. 12. 2010
V procesu sva se ugledali kot kreativni osebi
Kaja Cencelj, Sigledal, 6. 12. 2010
Ko te nagrada radostno potreplja
Kaja Cencelj, Sigledal, 8. 12. 2010
Dvom – edino zagotovilo za živo ustvarjalnost
Kaja Cencelj, Sigledal, 2. 12. 2010
Zalet za nadaljnje gledališke podvige
Lena Gregorčič, SiGledal, 10. 12. 2010
Župančič in Vasja Predan
Lena Gregorčič, SiGledal, 8. 12. 2010
In priznanje gre ... Gašperju Tiču
Lena Gregorčič, SiGledal, 6. 12. 2010
Žlahtni režiser Cavazza, Boris Cavazza
Kaja Cencelj, SiGledal, 2. 12. 2010
Ko enostavno moraš verjeti
Nika Arhar, SiGledal, 3. 12. 2010
Mateja Rebolj, Prešernova nagrajenka 2010
Pia Brezavšček, SiGledal, 3. 12. 2010
Nagrajenka Prešernovega sklada Maja Delak
Anita Volčanjšek, SiGledal, 10. 12. 2010
Župančič Zupančiču
Tea Kovše, SiGledal, 14. 12. 2010
Odmev nagrad 21. Poletnega lutkovnega pristana
Anita Volčanjšek, SiGledal, 6. 12. 2010
Möderndorferjeva žlahtnost
Kaja Cencelj, SiGledal, 22. 12. 2010
Nagrad za prevajalce manj kot prstov ene roke
Kaja Cencelj, SiGledal, 16. 12. 2010
Nagrade niso merilo za prihodnost
Kaja Cencelj, SiGledal, 21. 12. 2010
Potrditev, da sem delovala v pravi smeri
Anita Volčanjšek, SiGledal, 21. 12. 2010
Prostorski koncept, ki (nam) je blizu
Kristina Mihelj, SiGledal, 17. 12. 2010
Kje so meje? Ali sploh obstajajo?
Kristina Mihelj, SiGledal, 16. 12. 2010
Nujno je, da se sem ter tja zatrese zemlja
Lena Gregorčič, SiGledal, 22. 12. 2010
Nagrada je čisto intimno zadoščenje
Kaja Cencelj, SiGledal, 20. 12. 2010
Deset let kalejdoskopa Ivane Djilas
Kristina Mihelj, SiGledal, 20. 12. 2010
Študij, poln nepričakovanih odločitev
Lena Gregorčič, SiGledal, 22. 12. 2010
Janez Hočevar - Rifle, prejemnik Borštnikovega prstana 2010
Kristina Mihelj, SiGledal, 21. 12. 2010
Več različnih sodelavcev – večja ustvarjalnost
Kaja Cencelj, SiGledal, 23. 12. 2010
Nagrade za umetnike in nagrade za bralce
Kaja Cencelj, SiGledal, 12. 1. 2011
Nekoč del seminarja, danes aktivni pisci in ustvarjalci
Kaja Cencelj, SiGledal, 2. 12. 2010
Ko enostavno moraš verjeti
Kaja Cencelj, SiGledal, 2. 12. 2010
Nagrade, njihov namen, pomen in vrednost